Armstrong živcira tekmece

 Napadalci Lancea Armstronga na čelu s kolesarji T-Mobila (Jan Ullrich, Aleksander Vinokurov, Andreas Kloeden) so pred prvo pirenejsko etapo kazali veliko mero optimizma. "Napadali bomo s vso močjo. Če ne drugega, bomo poskušali Američana pred kraljevsko etapo vsaj utruditi," so napovedovali pri nemškem moštvu, kjer so upali predvsem, da bo "kavboja" pomagala utruditi velika vročina, v kateri naj ne bi bil tako močan. Toda vse to so bili računi brez krčmarja. Teksačan je v skladu s tradicijo (v prvi pirenejski etapi v zadnjih šestih letih, ko je zmagal, ni bil slabši kot četrti) imel stvari pod nadzorom, čeprav je tistim, ki ne stiskajo pesti zanj, sredi prvega od dveh zahtevnih vzponov, vendarle posijal žarek upanja. Napadi T-Mobila so za kratek čas obrodili sadove, Armstrong, ki je spet ostal brez prave pomoči moštvenih kolegov (poznala se je odsotnost Manuela Beltrana) je za Ullrichom, Vinokrovom in Ivanom Bassom zaostal približno 50 metrov, a kot da bi se igral s tekmeci, v trenutku pospešil in jih takoj ujel. Omenjeni trije so tudi v nadaljevanju nadaljevali z napadi, toda na koncu sta predvsem Kazahstanec in tudi Ullrich postala žrtve taktike. Prvi je omagal že na prvem vzponu (v spustu se je uspel za nekaj časa vrniti), Nemcu pa je zmanjkalo moči v zadnjem kilometru, v katerem je Armstrong uprizoril napad, ki mu ni bil kos niti Basso.

"Čeprav upanje umira zadnje, vse kaže na novo zmagoslavje Lancea. Nimam si kaj očitati, dal sem svoj maksimum. A Armstrong je enostavno predober. Ne samo, da ima močne noge, ima tudi glavo in izkušnje. Vsem nam ostaja le upanje, da ga je etapa utrudila in da jutri ne bo mogel slediti našemu ritmu. A v to, sodeč po njegovi današnji predstavi, ne verjamem kaj dosti," je dejal Basso, ki se z etapnim tretjim mestom prebil tudi na tretje mesto v skupnem seštevku, saj je iz boja za najvišja mesta odpadel Francoz Christophe Moreau. Italijan po zdaj za vodilnim Američanom zaostaja za dve minuti in 46 sekund, pred njim pa je z zaostankom minute in 41 sekund tudi Danec Michael Rasmussen.

Pravi junak etape pa verjetno ni bil Armstrong, ampak zmagovalec Avstrijec Georg Totschnig. Skupaj s še z desetimi kolesarji je že v uvodnem ravninskem delu preizkušnje pobegnil glavnini, nato pa v begu vztrajal 213 kilometrov vse do konca (najdlje je bil ob njem Italijan Stefano Garzelli). Najboljšim v skupnem seštevku Avstrijec seveda ni bil nevaren, čeprav je bil pred etapo na spoštljivem 22. mestu. "Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je to moj največji športni uspeh v življenju. Vedno sem sanjal, da dobim etapo na Touru, toda realno tega nisem pričakoval. Zato še zdaj ne morem dojeti, kaj se mi dogaja. Verjamem, da mi bo uspeh podaljšal kariero, menim da bom zdaj lažje dobil še kakšno ugodno pogodbo," je dejal 34-letni kolesar iz Inssbrucka, ki je imel najboljšo sezono v letu 2003, ko je Giro končal na petem, Tour na 12. mestu, lani je bil na dirki po Švici četrti, v eni izmed etap Toura pa tretji. Avstriji, ki je letos na dirki po Franciji po zaslugi koroškega Slovenca Petra Wrolicha, Bernharda Eisla in Gerrita Glomserja že dosegla nekaj odmevnih uvrstitev, je Totschnig priboril drugo zmago na Touru, pred 74 leti je zmagal Max Bulla.