Ljubljana – Selektor slovenske nogometne reprezentance Brane Oblak nenehno poudarja, da je sobotni tekmec v kvalifikacijah za SP Italija prečitana knjiga. Sloviti »azzurri« naj ne bi imeli skritega orožja, niti skrivnosti, marveč zgolj posamično kakovost, ki bi utegnila prevesiti jeziček na tehtnici. Kaj pa slovenska vrsta, je mar predvidljiva ali nepredvidljiva, ali ima skrito orožje in adute? Zaenkrat je moč trditi, da je predvidljiva samo v tem, da je za Italijane silno neugodna.
Statistični kazalci v dosedanjih kvalifikacijskih tekmah veliko povedo o obeh selekcijah. Da je neka reprezentanca predvidljiva, zveni negativno, toda praviloma so vse reprezentance z vrha svetovnega razreda razpoznavne in nimajo skrivnosti, kar naj bi pomenilo, da imajo igro z glavo in repom. Mednje zagotovo spada tudi Italija, ki s svojim preračunljivim slogom in taktično disciplinirano igro pooseblja predvidljivo reprezentanco. Prerez italijanskih tekem v kvalifikacijah tako razkriva, da so »azzurri« najbolj ranljivi v prvih in zadnjih petnajstih minutah. Od skupaj sedmih prejetih golov so po tri namreč dobili v tem obdobju, enega pa sredi tekme. Ko gre za napadalne akcije, kaže zapisati, da nimajo izrazito učinkovitih obdobij. Praktično so zadevali v vseh: osem golov so dosegli v prvem polčasu, šest v drugem.
Slovenska reprezentanca v nasprotju s slovitim tekmecem vendarle ni tako predvidljiva, po čemer bi bilo moč sklepati, da z izjemo bojevitosti in agresivnosti, v igri nima tako razpoznavnih značilnosti ali stalnosti. Zadevala in prejemala je gole v domala vseh obdobjih: po pet golov je dosegla v obeh polčasih, medtem ko je dobila pet golov v prvem, štiri pa v drugem. Še najbolj stabilno je delovala od 60. do 80. minute, ko statistika ne beleži golov.
Zanimivo je, da je med strelci pri Italijanih in Slovencih enako število igralcev – po osem. »Azzurri« so gole porazdelili v zanje tipičnem slogu igre: ni branilcev med strelci. 14 golov pa so razdelili takole: pet sta jih dosegla napadalca Luca Toni (4) in Alberto Gilardino (1), tri napadalna zvezna igralca Francesco Totti (2) in Alessandro Del Piero (1), preostali strelci pa so bili zvezni igralci: Danielle De Rossi (2), Pirlo (2), Mauro Camoranesi, Paolo Grosso (1). Naši napadalci so manj učinkoviti, toda na seznamu so trije s po enim golom: Aleksandar Rodić, Sebastjan Cimerotič in Klemen Lavrič. Toliko golov, vendar samo na eni tekmi, je zadel Mile Ačimovič v vlogi napadalnega zveznega igralca, medtem ko so zadeli še Boštjan Cesar, Nastja Čeh, Tonči Žlogar in Matej Mavrič. Enako kot trikratni svetovni prvaki tudi naši nogometaši na dveh tekmah niso zatresli mreže: proti Škotski v Glasgowu in Norveški v Oslu, medtem ko Italijani niso zadeli v Celju in v Oslu.
Po predvidenih začetnih enajstericah bo razmerje v golih 10:8 v korist Italijanov. Selektor Marcello Lippi naj bi namreč izbral naslednjo postavo (4-3-1-2): Peruzzi (vratar); Zaccardo, Nesta, Cannavaro, Zambrotta; Camoranesi, Pirlo , Gattuso; Totti; Toni, Gilardino. Brane Oblak se nagiba k naslednjim enajstim imenom (4-3-2-1): B. Mavrič (vratar); M. Mavrič, Knavs, Cesar, Filekovič; Žlogar, Komac, Koren (Pokorn); Ačimovič, Rodić; Cimerotič.