Tiskane izdaje
Bled – Legendarni slovenski beli vitez Bojan Križaj je dve desetletji po koncu tekmovalne kariere spet rešil slovensko smučarijo, tokrat v vlogi, ki jo je prevzel za svojim športnim očetom Tonetom Vogrincem, kot novi direktor alpskega smučarskega sklada. Kot smo se lahko prepričali na včerajšni tiskovni konferenci smučarskega sklada na Golf igrišču Bled, so smučarji kljub vse prej kot blestečim rezultatom (z delno izjemo Tine Maze) rešeni najhujšega do olimpijskih iger v Vancouvru 2010, ko naj bi slovenska smučarija spet zažarela v vsem svojem sijaju.
Začetek predstavitve sklada je v marsičem spominjal na dogajanje v našem smučarskem zakulisju med letošnjim poletjem. Ob vse bolj naraščajoči zamudi konference je nejevolja med povabljenci vse bolj rasla, ker so se predstavniki novih sponzorjev še zabavali z igranjem golfa, medtem pa se je pokvarila naprava, ki je z zrakom polnila nosilne balonske stebre Hitovega pogostitvenega šotora, da se je cela konstrukcija počasi sesedla na pulte s hrano in pijačo. Tako nekako se je dogajalo tudi z iskanjem novih partnerjev sklada, smučarska hiša je bila nekaj časa že povsem na tleh, potem pa je Križaju vendarle uspelo odigrati »hole in one« (pri golfu najbolj cenjeni zadetek luknje z enim udarcem). Kako, bo najbrž ostalo še nekaj časa skrivnost, glede na to, da so ob starem generalnem pokrovitelju Wiener Städtische Zavarovalnici in Hervisu vsi novi sponzorji Hit, Telekom, Petrol in NLB podjetja z večinskim lastniškim deležem države, pa niti ni težko ugotoviti. Naš vir v enem od teh podjetij, ki seveda ni želel biti imenovan, nam je povedal, da je ukaz prišel s samega državnega vrha in so ga tako pač morali poslušati, čeravno se prav nič ne sklada z marketinškimi načrti, ki so jih imeli za prihodnost.
Bojanu Križaju pri tem seveda ni mogoče ničesar očitati, svoje ime je dobro unovčil in opravil nalogo, ki jo je prevzel. Se pa v času, ko slovenski kapital ne kaže (več) prav velikega veselja do sponzoriranja športa (in vseh drugih potreb civilne družbe), postavlja vprašanje tovrstnih, sicer povsem neuradnih državnih intervencij v športu. Kar nekaj je namreč športnih panog, ki so bile v zadnjem času precej uspešnejše od alpskih smučarjev, se za razliko od njih tudi vračale z odličji z največjih tekmovanj, a jim nikakor ne uspeva priti do sponzorstev, s katerimi bi si zagotovile ne le kontinuiteto rezultatov, temveč sploh goli obstoj. Veliki paradoks pa je v tem, da je bila alpska smučarija iz pomladnega političnega prostora deležna očitkov, češ da je bila ljubljenka prejšnjega režima. Stvari se sedaj očitno ponavljajo.
»Pred vrati je nova sezona, v kateri bomo ubrali novo pot z novim strokovnim teamom in novim zagonom,« je začel predstavitev sklada Bojan Križaj in povedal, da se je držal svojega, ob izvolitvi na funkcijo razkritega načrta, torej da je direktor alpskih reprezentanc Klemen Bergant najprej sestavil programe, ki naj bi zagotavljali boljše rezultate, potem pa so te programe ovrednotili. »Številka je bila bistveno večja, kar dva milijona evrov ali 25 odstotkov več kot v prejšnjih sezonah. Slovenija je majhna dežela, v kateri ni prav veliko gospodarskih gigantov, ki bi lahko podpirali šport, zato naloga ni bila lahka. Veseli pa me, da smo z našimi programi vzbudili zanimanje sponzorjev in si priborili njihovo zaupanje,« je povedal Bojan Križaj in se z veliko diplomatske spretnosti izognil vprašanju o državnem sponzoriranju. Od dveh milijonov evrov jih bodo kar 1,2 milijona prispevali sponzorji, še kakih 300.000 jih bo prišlo prek sklada od proizvajalcev smučarske opreme, drugo pa se bo nakapljajo iz sistemskih virov, torej iz proračuna države, od Fundacije za financiranje športa, del odškodnine za televizijske pravice prenosov slovenskih tekem svetovnega pokala ipd. »S tem bomo lahko naš trening približali tekmecem iz bolj bogatih držav,« je zagotovil Klemen Bergant. Izgovorov torej ne bo več.
Več preberite v petkovi tiskani izdaji Dela...
