Tiskane izdaje
Ljubljana – Po bledi igri in remiju z drugorazredno zasedbo Walesa slovenski nogometni selektor Brane Oblak ni pokazal pretirane zaskrbljenosti. Ali pa jo je dobro prikrival. Poizkusi in preverjanje sposobnosti posameznikov so namreč bolj ali manj razkrili tisto, kar je vedel že prej: da je forma nekaterih nosilcev na sila nizki ravni. Toda tolažil se je s tem, da bo čez tri tedne, za odločilno tekmo v kvalifikacijah za SP z Norveško, 3. septembra v Celju, položaj bistveno spodbudnejši.
Od našega poročevalca
»Fantje so videli, pri čem so. Imajo dovolj časa, da se ustrezno pripravijo. Motivi bodo precej višji, podpora s tribun jih bo ponesla,« je Oblakov pozitiven pogled v bližnjo prihodnost in tekmo z Norveško. Realnost je veliko bolj kruta: z izjemo granitne obrambe, na čelu z obema vratarjema, vselej standardnim Andrejem Komcem in poudarjeno željo Nastje Čeha, da čim prej ujame formo, kot se šika, so slabosti očitne.
»Slabo pripravljeni igralci in tisti brez klubov so želeli težave prikriti z nekakšno voljo in tekom, a so nato do izraza prišle tehnične pomanjkljivosti. Jasno pa je, da eno brez drugega ne gre. Vse to se odraža na samozavesti, ki je ni,« selektor pojasnjuje probleme, s katerimi ni bilo, kot ocenjuje, moč streti niti daleč najslabšega tekmeca doslej.
Oblakov in slovenski problem v igri je enak prejšnjim, pri čemer je ob zdajšnji formi samo še bolj poudarjeno, da je pomanjkanje dodane vrednosti najočitnejša pomanjkljivost. Naši reprezentanci preprosto nekaj manjka in je kot juha brez soli. Kakovostni preskok naj bi bil v nogah napadalcev in zveznih igralcev. Toda pregled stanja ključnih mož je dobesedno skrb zbujajoč: Sebastjan Cimerotič ni nared niti za en polčas, obenem je preobremenjen s potovanji, Aleksandar Rodić ob iskanju novega delodajalca izgublja energijo in živce, Klemen Lavrič pa je ob neustrezni podpori soigralcev, ob igri brez glave in repa, za nameček pa še obremenjen s statusom rezervista pri klubu, praktično neuporaben.
Pri seštevanju plusov in minusov je Oblak še bolj temeljit. »Obramba me ne skrbi in je neprebojna, napad malo bolj, a lahko vsaj izbiram, medtem ko je zvezna vrsta z nepripravljenim Ačimovičem omejena. Samo Čeh, ki kaže, da je na dobri poti, ne zadostuje. Mi smo odvisni od mojstrov, oni pa niso v formi,« analizira stanje selektor in izpostavlja še eno veliko pomanjkljivost. »Mi smo počasni, zato moram mojstre vselej zaščititi s hitrimi, a omejenimi igralci.«
Selektor se, upajoč na bistveno izboljšanje forme v naslednjih tednih, vseeno ozira po morebitnih zasilnih ukrepih. Veliko jih nima na izbiro, vsaj na domači sceni, kjer pozorno spremlja igre Dominika Beršnjaka. Tudi najboljšega igralca lige Sašo Raniča. »On je le alternativa za Mileta. Če imam njega, potem Raniča ne potrebujem. Lahko bi prišel v poštev še Robert Koren, pri obeh pa je sporna hitrost. Za levo stran imam vselej na voljo Sebastjana Gobca. Drugi položaji so pokriti,« zatrjuje Oblak in za zasedbo z Norveško napoveduje še vpoklic dveh do treh igralcev. Seznam bo znan na začetku naslednjega tedna.
Cesar pred vrati Celtica, Ačimovič v hudi zagati
Dominantna igra Boštjana Cesarja, s katero je zasenčil tudi valižanskega razbijača Johna Hartsona, je štoperja zagrebškega Dinama že približala k selitvi na Škotsko k slovitemu Celticu. Ta 23-letni Ljubljančan je deloval tako zrelo in samozavestno, da se mu je priklonil tudi Oblak. Ravnodušni niso bili niti Celticovi skavti, ki že nekaj časa spremljajo našega reprezentanta. »Lahko potrdim, da se Zdravko Mamić (podpredsednik Dinama in Cesarjev menedžer, op. p.) s Celticom že pogaja o mojem prestopu. Ne morem še zatrditi, da je zadeva končana, toda računam, da bo naslednji teden konec neznank,« je rekel Cesar, za katerega naj bi Dinamo iztržil med dvema do tremi milijoni evrov.
Bitko za preživetje ta trenutek bije Mile Ačimovič. Čeprav v svojih izjavah ne razkriva sila neprijetnega položaja, je več povedal Oblak. »Tudi sam sem bil prepričan, da je vsaj v procesu treninga. Toda mislim, da je pri Lillu povsem na odstrelu.« Mile sicer ne razkriva dejanskega stanja in pravi le, da bo storil vse, da si povrne zaupanje trenerja Clauda Puela. »Zame je najpomembnejše, da sem po štirih mesecih spet igral tekmo, potem ko sem zaradi poškodbe nazadnje nastopil proti Belorusom,« je Miletova skrivnostna plat zgodbe, ki je v Swanseaju dobila še en nesrečen epilog. Samo zaradi njega je dopotoval Salzburgov trener Kurt Jara in sodeč po odzivih ne bo nič od selitve h kapetanu Aleksandru Knavsu. Velika ovira v Miletovi nadaljnji usodi je tudi visoka plača pri Lillu, ki se ji ne namerava odreči za vsako ceno.
