Tiskane izdaje
Kratka anketa med slovenskimi reprezentanti pred dnevi je razkrila, da prav vsi stavijo na Srbijo in Črno goro, kadar beseda nanese na to, kdo bi lahko letos osvojil lovoriko prvenstva stare celine. Podobno so izjavljali tudi reprezentanti drugih držav, češ da svetovnim prvakom na domačem terenu nihče ne bo segel do gležnjev. Povsem drugačno razpoloženje vlada med prebivalci Beograda, ki svojim asom še zdaleč na zaupajo. Sploh ne po šokantnem polomu proti Španiji, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši privrženci jugoslovanske šole košarke.
»Če ne bi igrali doma, kjer bo gotovo tudi kakšen sodniški pisk v našo korist, ne bi nikoli sanjali niti o kolajni. Saj sploh ne znamo več igrati,« je z že kar rahlo povišanim glasom pripovedoval taksist, s katerim smo se v petek odpravljali v dvorano, in jezno zatrdil, da bi igralcem iz NBA najprej prepovedal sodelovati v izbrani vrsti. »Ob vsem denarju, ki jim leži na bančnih računih, je namreč takim še najbolj vseeno za reprezentanco. Ne vem, zakaj ne damo priložnosti domačim, v SČG igra še veliko takih, ki spadajo med najboljše v Evropi,« je bil prepričan. Da v domači ekipi res niso vsi z glavo pri projektu EP 2005, pritrjujejo tudi tukajšnji dobri poznavalci odnosov med srbsko-črnogorskimi košarkarji. Eden tistih, ki jim gredo krepko v nos, je Marko Jarić, ki naj bi že pred časom kupil 300 vstopnic za Areno in na končne boje povabil številne prijatelje iz Kalifornije, vse skupaj pa vzel bolj za zabavo kot zahtevno nalogo.
Ob polomu, ki so ga gostitelji prvi dan doživeli proti Španiji – uničil jih je predvsem Juan Carlos Navarro (27 točk), ki je včeraj zrešetal tudi koš Latvije (35) – je po srbski prestolnici kljub vsemu zavelo upanje. »Po tem, kar sem videl, sem precej zaskrbljen. A po drugi strani bo morda prav to prineslo psihološki preobrat in nas dvignilo. Ekipo imamo vendarle dovolj kakovostno,« je dejal legendarni srbski trener Ranko Žeravica, pritegnil pa mu je tudi Vlade Divac, čigar beseda ima tu izredno težo. Še pred nekaj dnevi je denimo polnil ameriške časopisne stolpiče, ko je zbiral pomoč za prizadete po orkanu v New Orleansu, in potem zbrano kar sam s tovornjakom odpeljal v Teksas. Uvodnega dvoboja rojakov na EP pa vendarle ni zamudil. Še več. Ker je v petek dopoldne zamudil let iz Pariza v Beograd, je v francoskem glavnem mestu na hitro celo najel letalo in še pravočasno prispel v Novi Sad, kjer sicer domači vsak dan igrajo ob 20.30.
Potem ko so si v petek privoščili takšno blamažo in jih je nabito polna dvorana Spens izžvižgala še pred koncem dvoboja, se je vseh 12 igralcev SČG na hitro pobralo v slačilnico, ne da bi komu privoščili besedo, pred novinarji pa se je pojavil le selektor Željko Obradović. Ni varčeval z besedami. »Sram me je. Še več kot to. Kljub temu mislim, da si takšnega odnosa navijačev ne zaslužimo. V preteklosti smo se vendar že dovolj dokazali, da nam lahko oprostijo en slab dan,« se je Obradović celo bolj jezil na navijače kot na svoje igralce, ki bodo morali po koncu predtekmovanja igrati še dodatno tekmo za uvrstitev v četrtfinale, in to z drugo- ali tretjeuvrščeno ekipo iz »slovenske« skupine.
