Jelenc: Z olimpijsko kolajno bi bilo vse lažje

Ljubljana – Kajakaška zveza Slovenije je v zadnjem desetletju ena najmočnejših v krogu individualnih športov, v zadnjih sezonah letno beleži med 23 in 28 odličij s svetovnih ali evropskih prvenstev vseh kategorij. Četudi letos ni dočakal olimpijske kolajne, direktor reprezentanc Andrej Jelenc ocenjuje, da so našli recept uspeha.

S koncem štiriletnega olimpijskega obdobja bo napočil čas tudi za analize o prehojeni poti. Ste dosegli zastavljene cilje?

Nekje do konca oktobra si bomo morali odgovoriti, ali je po Pekingu postavljeni sistem dela dal boljše rezultate in rešil težave, ki smo jih zaznali do OI 2008. Po grobi oceni pa lahko rečem, da smo na vseh področjih dosegli bistveno več kot v prejšnjih letih, sploh če primerjamo število kolajn na največjih tekmovanjih. Torej bo treba predvsem videti, kaj moramo še nadgraditi v tem sistemu.

Od OI je minil dober mesec, ste že kaj bližje oceni, kaj je šlo v Londonu narobe?

Ker je bil kajakaš Peter Kauzer v polfinalu najboljši, kanuist Benjamin Savšek pa drugi, vse kaže, da so bili olimpijci telesno in tehnično dobro pripravljeni na vrhunec leta. Manjkala je le pika na i. Brez pogovorov z njimi in njihovimi trenerji težko rečem, kaj je šlo narobe, je pa verjetno šlo za psihično pripravo, za vprašanje glave.

Lahko po tej plati sistemsko sploh kaj postorite glede na to, da ima vsak drugačen način priprave?

Težko, bomo pa proučili dogajanje minulih mesecev, da bi ugotovili, ali so bili dovolj zaščiteni, pripravljeni na stres, ali je na vse skupaj vplival tudi sistem izbora.

Vam bo dejstvo, da ste ostali brez želenega olimpijskega odličja, otežilo pridobivanje pokroviteljev za naslednje obdobje?

Gotovo je lažje priti do pokroviteljev, če imaš kolajno. Upam le, da bo imelo podobno veliko težo tudi dejstvo, da je imela celotna reprezentanca vrhunske rezultate na drugih velikih tekmah. Je pa to v zdajšnjih časih bistveno težje kot nekoč.

Torej se bo s koncem olimpijskega obdobja na novo postavljala tudi finančna zgradba?

Pogodbe s pokrovitelji nam bodo potekle konec leta oziroma v začetku naslednjega leta. Upamo sicer, da bomo zadržali vse dosedanje, a novi bi nam vsekakor pomagali, saj tekmovalcem ne bi radi krčili programov, ki očitno rojevajo sadove.

Kolikšen je zdaj proračun KZS?

Brez da bi upoštevali ravno končano evropsko prvenstvo mladih v Solkanu, smo načrtovali proračun nekje okoli 800 tisoč evrov in, kot kaže, bomo to tudi uresničili. V sezono smo se sicer podali tudi z rezervnim načrtom, ki je predvideval tja do četrtino nižje izdatke, a vsaj tisto, kar je bilo načrtovano, smo izpeljali. Nismo pa še potegnili črte, pokriti moramo še obveznosti do klubov, tekmovalcev, tedaj bom vedel, ali smo načrt presegli ali ostali v načrtovanih okvirih. Lani se je naš proračun gibal okoli milijona evrov, a tudi zaradi tekme svetovnega pokala v Tacnu.

Ki se naslednje leto vrača v koledar …

Da, mislim, da tu ne bo sprememb, termin že imamo. Mednarodna kajakaška zveza nam je prisluhnila in nam dovolila tržiti tudi ime prireditve, pa tudi dvigniti prijavnine, tako da bomo – če bo šlo vse po sreči – lažje speljali tekmo.

Spadate sicer med tiste organizacije, ki so v veliki meri odvisne od financiranje iz državnih sredstev in bi vas sprememba zakona v tej smeri lahko hudo udarila.

Dokler bo sistem financiranja temeljil na doseženih rezultatih, bomo, predvidevam, ostali pri podobnem deležu državnega denarja. A vseeno bomo morali postati še bolj dejavni na trgu, če bomo želeli držati zdajšnjo raven rezultatov. Prihodnje leto nas čaka kar nekaj prireditev v Sloveniji, ob svetovnem slalomskem pokalu v Tacnu tudi svetovno prvenstvo v šprintu v Solkanu in evropsko prvenstvo v spustu v Trnovem ob Soči. To pomeni več televizijskih prenosov, ki so veliko bolj zanimivi za potencialne pokrovitelje.

Pa boste s programi res lahko sledili rasti zadnjih let? Ob močnem slalomu vseskozi peljete tudi zgodbo spusta, zdaj so v porastu tudi mirne vode …

Zna se zgoditi, da bomo morali zaostrovati kriterije in na ravni zveze podpirati le tiste, ki že dosegajo mednarodno raven. Težava bi znali biti klubi, ki imajo že zdaj gmotne težave in jim zato KZS pomaga pri izvajanju programov. Če bomo morali varčevati, bomo seveda morali najprej poskrbeti, da bodo nemoteno potekali programi KZS za najboljše tekmovalce. Kar lahko pripelje do tega, da kmalu ne bo več dotoka talentov v mladinske selekcije. V klubih se namreč gradijo zgodbe, če nimaš tekmovalcev z dobro osnovo, tudi dosežkov ni.