Nogomet – igra in organizirano gibanje v štirih razsežnostih

Srdjan Djordjevič, dolgoletni atletski trener, je v zadnjih letih postal eden vodilnih strokovnjakov sveta na področju razvoja senzorskih tehnologij in testiranj mišic. S sodelavci v podjetju TMG je testiral številne športne šampine – od Usaina Bolta, Marije Šarapove in Rafaela Nadala do skoraj vseh najboljših nogometašev Evope. O telesnih sposobnostih nogometašev Barcelone, s katerimi sodeluje že več let, ve skoraj vse. Prav tako tudi o španski reprezentanci ter nogometaših Manchester Uniteda. Na letošnjem EP je bil član strokovnega štaba italijanske reprezentance.

Kaj je pravzaprav vaše delo?

Skupaj s kolegi Andrejem Megličem, Sergejem Rozmanom, Matijo Novakom, Andrejem Žigonom in Stefom Harleyjem iz TMG-BMC ter sodelavci s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani razvijamo testne protokole, algoritme za sekvenciranje teka, biosenzorje, biosenzorske sisteme, ki omogočajo nemotečo analizo gibanja, analizo mehanskega delovanja mišic in posledično optimizacijo treninga pri različnih športih, predvsem pri tistih, ki vsebujejo različne oblike in intenzitete teka. Pri tem na posebnih projektih sodelujejo tudi sodelavci v Londonu (Queen Mary University), Švici (CSEM) in na Danskem (FHS – University of Copenhagen). Šarapova je bila, denimo, enkraten projekt londonskih sodelavcev, Nadala pa so večkrat testirali z našo tehnologijo. Italijanska reprezentanca je najbolj široko zasnovan projekt. S Španci smo pred SP sodelovali na ozkem področju, povezanem z nekontaktnimi poškodbami. Pri Barceloni je spet drugače, ker že zelo dolgo uporabljajo del naše tehnologije pri selektivni mišični diagnostiki.

Nekateri strokovnjaki trdijo, da se v zadnjem desetletju v nogometu ni nič spremenilo. Kako vi gledate na igro z zornega kota vaših meritev? Kakšna je, denimo, razlika med EP 2008 in 2012?

Zaradi različnih dostopov do podatkov je primerjava težka. Na letošnjem EP sem imel neposredno dostop do nekaterih podatkov, medtem ko sem jih imel na prejšnjem neprimerno manj. Drugi razlog je, da so bili podobni podatki drugače obdelani, tretji pa, da so v štirih letih prišle nove tehnologije in sistemi za ocenjevanje posameznih motoričnih oz. kondicijskih prvin. Da ni sprememb, je malo verjetno. Podatki o kakovosti mišic kažejo skrbnejšo selekcijo. Druga bistvena razlika je, da je manj nekontaktnih poškodb mišic, ki so v nogometu sicer najpogostejše (bicesa femoris oziroma 'zadnje lože' in rectusa femorisa). To pomeni, da je trening teh mišic bolj učinkovit, manjše število ponovnih poškodb pa lahko pripišemo tudi boljši fizikalni terapiji in rehabilitaciji ter postrehabilitacijskem treningu.

Podatki vaših testiranj omogočajo optimizacijo in ekonomizacijo gibanja (tek, stranska gibanja, pospeševanja). V kakšnem času?

Proces obdelave in začetka uporabe je skrajšan na največ 24 ur, nekatere obdelave pa dobimo v realnem času (z manj kot sekundo zamika) kot povratno zvezo. Podatki so koristni in uporabni za trenerje in igralce pri optimizaciji vadbe ter preventivi pred poškodbami, ki so posledica neustrezno ali nesorazmerno razvitih mišic. Čeprav nekateri nogometni strokovnjaki zanikajo prevelik pomen vadbe hitrosti in specifične moči, ki je pogoj za hitro pospeševanje in hitrost gibanja, je dejstvo, da ima cel rod mladih igralcev poudarjene prav te lastnosti (hitrost, pospeševanje in mobilnost) bolj razvite kot njihovi starejši kolegi. To lahko razumemo kot trend pri selekciji igralcev in posledico boljše telesne priprave ali pa obojega skupaj. Razlike med starejšimi in mlajšimi pa so tako velike, da jih ne moremo pripisati zgolj starosti in daljši izpostavljenosti ekstremnim obremenitvam.

Kašna je sploh informatika in v katero smer gre?

Trend pri telesni pripravi sta časovna in funkcionalna individualizacija ter tesnejša povezava med telesno pripravo in strategijo igre. Naše področje so hitrost, učinkovitost pri gibanju, optimizacija vadbe in motorike nasploh, merjenje zunanjih in notranjih sil, ki nastajajo ob hitrem teku in hitrih spremembah smeri.

Nogometne tekme na najvišji ravni spremlja statistična analiza pretečenih razdalj in odstotka uspešnih podaj ter posesti žoge in strelov. Je ta statistika pravi odsev igre? Lahko na njeni podlagi sklepamo o igralni uspešnosti in gibalni učinkovitosti igralcev?

Ne. Še posebno če je mogoče s drugačnim premislekom in prilagojeno sodobno tehnologijo dobiti kakovostnejše in bolj uporabne informacije. K boljšemu razumevanju gibalnih zahtev v igri najbolj pripomore analiza različnih področij hitrosti gibanja igralcev. Ključni dogodki se zgodijo v območju velikih pospeškov in sprememb smeri igralcev kakor tudi pri relativno krakih hitrostih, ki presegajo 7 m/s (okoli 25 km/h).

Nogometni trenerji, kakršna sta Prandelli, Guardiola, so zelo dovzetni za novosti. Kakšne informacije jih zanimajo?

Testi so tako koncipirani, da pokrijejo vse prvine gibanja in tipe obremenitev – od hitrosti do čiste vzdržljivosti in metabolnih lastnosti. Skupno vsem je hitra in nemoteča tehnologija, ki mora biti integrirana v proces treninga in tekmovalnega sistema. Informacije, ki so dokaj kompleksne se združijo v zelo praktične napotke pri vadbi. Učinek se nenehno preverja in po potrebi izboljšuje. Za to sta seveda potrebna celoten tim strokovnjakov ter zelo dobro in stalno sodelovanje s trenerji.

So vaši testi pomembni za taktiko in strategijo moštev.

Sposobnost pospeševanja spreminjanja smeri (z leve na desno in obratno) je lahko odločilno za optimalno postavitev igralcev v igri. Nizozemca Robbna, ki izrazito pospešuje z desne proti levi strani, lahko 'pokrijemo' le tako, da mora imeti obrambni igralec, ob dobri anticipaciji gibanja tekmeca, visoko razvito sposobnost stranskega pospeševanja v smeri z leve proti desni... Če obojega nima bo njegov učinek v igri slab.

Tistim, ki pravijo, da je v nogometu vse mogoče, sicer pritrjujete, a s pripombo, da so nekateri dogodki zelo malo verjetni in drugi precej bolj odvisni od okoliščin. Pravite, da je nogomet igra in organizirano gibanje v štirih razsežnostih?

Igra, še zlasti nogometna, je neskončno število možnih kombinacij gibanja, ki se dogajajo v času (1 dimenzija) in prostoru (3 dimenzije). Omejitve so motorične in kognitivne sposobnosti akterjev.

Na letošnjem EP so glavno presenečenje Italijani. Selektor Prandelli je presenetil s kombinacijo zelo organiziranega moštva in dveh igralcev, ki po osebnostno-telesnih lastnostih ne sodita zraven. Kako doživljate igro Balotellija in Casana?

Balotelli je zelo aritmičen in nepredvidljiv igralec, kar je problem za vsakega nasprotnika. Njegova sposobnost kontrole je včasih presenetljivo visoka. Tudi prehodi iz navidezno lenega gibanja v hitre spremembe smeri ter pospeševanja so zelo nenavadni, ker kombinira ekonomično gibanje z izrazito potratnimi pospeševanji. Uganka je za vse, razen za Prandellija, ki je to njegovo lastnost vključil v dinamiko moštva.

Drugi igralec Italije, ki skrbi za nered v nasprotnikovih vrstah, je Cassano.

Njegovo gibanje je manj aritmično in bolj organizirano, vseeno pa dokaj energijsko razsipno. Telesna konstitucija in moč mu omogočata zelo dinamično gibanje z nizkim težiščem, kar je pogoj za hitra pospeševanja. Glede na okoliščine in težave, ki jih je imel s srčno mišico ter pozneje z negativnimi posledicami prisilnega mirovanja, je njegovo igranje res presenetljivo dobro.

Zelo dobro poznate igralce Barcelone in španske reprezentance. Xavi in Iniesta sta zaznamovala sodobni nogomet.

Sta igralca relativno nizke in drobne rasti, kar jima omogoča ob specifični igri učinkovito rabo kratkotrajnih pospeškov v vseh smereh. Veliko gibanja je povezanega s predvidevanjem, zato je delež hitrih popolnoma naključnih odločitev sorazmerno manjši. Analize med igro je manj, kar omogoča večjo natančnost in višjo stopnjo avtomatizacije.

Letos jih je na EP zasenčil Pirlo. Kaj so njegove odlike?

Pirlo je normalne rasti in njegovo gibanje temelji na drugačnih potrebah in osnovah. Njegovi pospeški sicer niso ekstremni, so pa zelo asimetrični. To pa je največja težava za »branje« njegovih zamisli.