Super Mario Balotelli zmlel favorizirano Nemčijo

V nedeljskem finalu 
evropskega prvenstva 2012 v Kijevu bosta igrali branilka naslova Španija in Italija.

Objavljeno
29. junij 2012 09.51
Jernej Suhadolnik, poročevalec
Jernej Suhadolnik, poročevalec
Kijev – Italijani čakajo na naslov evropskega prvaka že od leta 1968, ko so v Rimu šele po dveh tekmah premagali tedanjo zasedbo SFRJ, toda sinoči so brez težav poslali domov reprezentanco Nemčije. Nedeljski finale na kijevskem olimpijskem štadionu med branilko naslova Španijo in Italijo, najprijetnejšim presenečenjem eura 2012, bo spektakel par excellence.

Če je bil prvi polfinale v Donjecku po meri mlajših navijačev, ki se navdušujejo predvsem nad vragolijami zvezdnikov madridskega Reala in Barcelone, so sinočnji derbi v Varšavi nestrpno pričakovali tudi ljubitelji pravih evropskih klasik. Italija in Nemčija imata pač najbogatejšo zgodovino uspehov s svetovnih in evropskih prvenstev, saj sta 13-krat igrali v finalu mundiala ter 8-krat v finalu eura, ki ima resda tudi krajšo zgodovino. Toda le enkrat sta se v zadnjem dejanju turnirjev pomerili med sabo, in sicer leta 1982 v Madridu, ko so Rossijevi Italijani prvič po letu 1938 pokorili svet. Najprej so opravili z Argentino in Brazilijo, nato v finalu še z Zahodno Nemčijo.

Tudi zdajšnja zasedba »azzurrov« deluje na nogometnem igrišču izjemno zanesljivo in čvrsto, toda hkrati lahkotno. Sorazmerno brez težav je preživela neugodno predtekmovalno skupino s Španijo in Hrvaško, nato navidez tesno, toda povsem zasluženo poslala na Otok še Anglijo, tudi sinoči je tekmo v poljski metropoli začela nepričakovano razigrano. To je bila tipična Italija pod vodstvom selektorja Cesareja Prandellija, ki igra ofenzivno, vselej usmerjeno proti nasprotnikovim vratom, njeni igralci pa ne poznajo izgubljenega dvoboja. Oba selektorja, tudi nemški Joachim Löw, sta sinoči poslala v ogenj preverjene fante, ki so igrali po doslej učinkovitih modelih igre, torej nemški 4-2-3-1 proti italijanskemu 4-4-2 z rombom v zvezni vrsti. Toda srečnejšo roko je imel očitno Prandelli, ki je obdržal v napadu prav fanta, ki ju že od začetka turnirja pripravlja za »veliko stvar«, Antonia Cassana in Maria Balotellija. Oba sta muhasta, oba posebna, prvi velja za nogometnega romantika, drugi za neustrašnega napadalca, ki pooseblja moč in nepredvidljivost. In oba sta bila na tem euru večkrat tarča kritik zaradi domnevno slabih iger.

Prav naveza Cassano-Balotelli je prekinila malodušje na varšavskem nacionalnem štadionu, ki je zajelo gledalce po sprva taktični in previdni igri sinočnjih polfinalnih tekmecev. Italijanski plejmejker Andrea Pirlo je z dolgo podajo našel Giorgia Chiellinija, ki je ostal osamljen visoko na levem boku, podaljšal žogo do Cassana, nato pa se je začela čarovnija. Cassano je prelisičil oba čuvaja – izpadla sta na tem turnirju odlični branilec Mats Hummels in Jerome Boateng –, podal v sredino kazenskega prostora, tam pa je Balotelli brez težav preskočil Holgerja Badstuberja in zabil gol za vodstvo Italije z 1:0. Potem ko sta lepi priložnosti zamudila Lukas Podolski (gol je preprečil Federico Balzaretti) in Riccardo Montolivo (mojstrsko ga je poslal v ogenj Cassano), pa je spet udaril »Super Mario«. Po podaji Montoliva je izigral naivno nastavljeno ofsajd zanko Nemcev (polomil ga je Philipp Lahm), mirno sprejel žogo na približno 20 m od vrat Manuela Neuerja, nato pa sprožil tako močan izstrelek zemlja-zrak v krajši kot Neuerja, da je nemški čudežni deček med vratnicama let žoge komaj ujel z očmi – 2:0 za Italijo! Drugi gol je Nemcem povsem spodrezal krila, zdelo se je, da bi lahko Italijani zabili še enega, če jih ne bi pragmatično umiril Prandelli...

Italijanski selektor si je ob odhodu v slačilnico bržkone mislil: »Svoje smo dosegli, fantom povsem zaupam, da te prednosti ne bodo zapravili.« V nadaljevanju tekme je namreč z menjavami povsem umiril sloviti nemški »elf«, na klop je lahko potegnil tudi Balotellija, ki je že imel rumeni karton. Še najbližje golu in morebitnemu znižanju izida je bil v 62. minuti Marco Reus, ki je s prostega strela močno ogrozil Buffonova vrata, toda slednji je s skrajnimi močni žogo odbil v prečko, nato pa v kot. Do konca tekme so najlepše priložnosti zapravljali Italijani, ki so nizali akcije iz nasprotnih napadov. Jasno, Nemci so puščali v obrambi vse več prostora, v napadu pa so bili enostavno premalo ustvarjalni in agresivni. Mesut Özil je z golom z enajstmetrovke – potem ko je z roko igral Balzaretti – zgolj ponudil navijačem nekaj sekund za malce bolj živčen zaključek že odločene tekme.

Toliko o »ugodnostih« reprezentanc, ki sta imeli na voljo dva dni počitka več od tekmecev: najprej je izpadla Portugalska, sinoči še Nemčija! Zanimivo, Nemci, ki so doslej dobili pet od šestih polfinalnih tekem na prvenstvih stare celine, še nikoli niso premagali Italijanov v pomembni tekmi.

»V zadnjih petnajstih minutah bi lahko povišali vodstvo na 3:0 in si prihranili nekaj živčnosti. Ob koncu smo se bili prisiljeni braniti z vsemi možmi, toda prej... Prej smo enostavno igrali veliko tekmo. Zasedba 'azzurrov' je bila lep čas boljša od Nemcev, na igrišču smo počeli natančno to, kar smo hoteli in se prej dogovorili. Dobro smo igrali na Cassana. Zdaj bo marsikdo pozoren, ko bo zaslišal ime Italija. Balotelli? Ali je igral tekmo kariere? Kje pa, saj se je šele komaj dobro začela,« je ocenil sanjski večer Prandelli. Junak večera Balotelli ga je dopolnil: »Samo Cassano ti lahko poda žogo tako velemojstrsko, kot jo je meni za prvi gol.«

Nemci? »V slačilnici tečejo solze, nihče ne pove niti besede, tako smo razočarani,« je po porazu povedal Löw. »Škoda, da smo prejeli poceni gole po lastnih napakah. V drugem polčasu smo poskusili narediti vse za preobrat, toda ni se nam izšlo,« pa je dodal kapetan Lahm.