Lovorika v Zagreb, a aplavz za neuklonljive železarje

Bled – Hokejisti Medveščaka so prvič doslej osvojili naslov zmagovalcev poletne lige, tradicionalnega uvoda v sezono pri nas. V izenačenem finalu so tesno ugnali Jeseničane, ki na ledu kažejo spodbudno podobo, zatika pa se pri vodenju kluba. V boju za 3. mesto je VSV premagal Olimpijo.

Ne glede na sinočnji razplet finala so si najglasnejši aplavz med vsemi prislužili jeseniški hokejisti. Njihov klub se je namreč znašel v najhujši organizacijski krizi 64-letne zgodovine, deluje brez upravnega odbora in pisarne, na površju ga ohranjajo le še hokejisti s trenerjem Romanom Pristovom in ekonomom Jožetom Remarjem ter najzvestejši navijači. Takšno moštvo se je senzacionalno uvrstilo v finale poletne lige in se sinoči konkurenčno zoperstavilo favoriziranemu Medveščaku. Že od prvih minut so železarji ponovili pristop s petkovega derbija z Ljubljančani, po katerem so se presenetljivo, a povsem zasluženo vnovič uvrstili v finale. A lovorika to pot ni ostala na Gorenjskem (lani so Jeseničani v finalu ugnali Beljačane), temveč so si jo priborili Zagrebčani, ki bodo v novo sezono EBEL vnovič štartali z visokimi cilji.

Jeseniški hokejisti so vodili z 1:0, zapravili še nekaj priložnosti z igralcem več, a na nasprotni strani se rojak v vratih Robert Kristan ni dal. Podobno zanesljiv je bil tudi Aleš Sila, novinec pred mrežo 32-kratnih prvakov, zasuka pa na koncu le ni mogel preprečiti. Toda za vse navzoče je bilo najpomembnejše spoznanje o spet zelo obetavnem jeseniškem domačem jedru, ki si zares zasluži pozornost in vsaj skromen prispevek k nadaljevanju sezone. Pri klubu je napočil čas za občni zbor, niti lokalno okolje niti HZS ne smeta sedeti križem rok. V nasprotnem primeru bi bili šteti dnevi izjemni valilnici hokejskih reprezentantov.

Dvoboj za 3. mesto je pritegnil več zanimanja kot ponavadi, saj je prav hitro napočil čas za finski trenerski obračun Hannuja Järvenpääja in Heikkija Mälkiäja. V minuli dveh sezonah sta se srečevala v slovenskih derbijih; slednji se je iz Podmežakle preselil v Tivoli, Järvenpää, prejšnji Olimpijin trener, pa začenja novo hokejsko poglavje v Beljaku. Jedro ljubljanskih privržencev bo očitno vedno znova težko čakalo na tekme proti VSV, pri katerem zdaj vodilne vloge pripadajo pomembnim ustvarjalcem zadnje Olimpijine pravljice: omenjenemu trenerju, Johnu Hughesu, Jeanu-Philippu Lamoureuxu, Scottu Hothamu, Jasonu Taylorju. Prav ti so že včeraj napovedali beljaški napad k vrhu, potem ko so ob Dravi nazadnje ostali celo brez končnice. Včerajšnja Olimpijina predstava v boju za bron je bila sicer najkakovostnejša ljubljanska doslej v tem pripravljalnem obdobju.

Delež ljubljanskih novincev je bil po slabem uvodu spodobnejši, pri moštvu VSV je John Hughes, najboljši igralec minule sezone v EBEL, potrjeval svoj sloves z izjemnim občutkom za nevarnost pred tekmečevimi vrati. V teh je stal Jerry Kuhn in branil najbolje, odkar je prišel v Ljubljano. Pri kazenskih strelih so bili za odtenek natančnejši Korošci.

Roman Pristov, trener Acronija Jesenic: »Naše moštvo se je v teh dneh predstavilo v res lepi luči in se povsem enakovredno zoperstavilo tekmecema iz EBEL. Vsi si zaslužijo pohvalo in le upam, da smo opozorili nase in da bomo na Jesenicah lahko nadaljevali hokejsko zgodbo.«

Andrej Hebar, napadalec Medveščaka: »Pri svojem novem moštvu se odlično počutim, seveda sem vesel tudi te lovorike. Čestital bi Jeseničanom, ki so kljub težavam igrali odlično. Upam, da bodo lahko nemoteno nadaljevali sezono.«

Heikki Mälkiä, trener Telemacha Olimpije: »Za konec smo se predstavili v podobi, kakršno si želim od začetka priprav. Igrali smo lep hokej, lahko bi bili učinkovitejši. Seveda ima VSV konkurenčno ekipo, nova sezona bo spet zanimiva.«

John Hughes, napadalec VSV: »Seveda je poseben občutek igrati proti nekdanjemu klubu. Za to pripravljalno obdobje je bila ta tekma na visoki ravni, veselim se sezone.«