Tiskane izdaje
Milano – Kolesarska Italija se je včeraj poklonila svojemu novemu kralju Ivanu Bassu. Ivan Grozni je zmagoslavno v rožnati majici prijezdil v Milano, potem ko je na tritedenskem maratonu do tal potolkel konkurenco. Piko na i veličastni predstavi je postavil dan poprej, v zadnji gorski etapi, ki je sprožila nekaj vroče krvi, ker je zmago »ukradel« sotrpinu v begu Gilbertu Simoniju. A očitki nemočnih tekmecev bodo kmalu potonili v pozabo, v zgodovino bo zapisana le prva Bassova velika zmaga. Sodeč po njegovi premoči ji bodo sledile še druge, na Giru in Touru.
Prednost dobrih devetih minut pred drugouvrščenim Josejem Enriquejem Gutierrezom, druga najvišja na Giru v povojni zgodovini, pove domala vse o tem, kako (pre)močan je bil Basso. Tekmece za rožnato majico je ugnal na vseh ključnih etapah, bodisi v vožnjah na kronometer bodisi najtežjih gorskih preizkušnjah. Gledalcem je jemalo sapo, drugim kolesarjem pa voljo do vrtenja pedal.
Basso, ki je bil zadnja leta »prikupni drugouvrščeni« na Touru za Lanceom Armstrongom, je tako sam postal tiran, diktator, kanibal, vesoljec in še kaj drugega, kar radi prilepijo kolesarskim šampionom, ki (pre)radi zmagujejo. Tekmecem je šlo v nos, da je Basso zmagoslavno pot ovenčal s tremi etapnimi zmagami, čeprav jih ni »potreboval«. Pri tem pa pozabljajo, da bi jih lahko slavil pet. Basso torej značajsko ni ne gentlemen kova Miguela Induraina ne pogolten zmagovalec kova Lancea Armstronga. Je pa taktično zelo moder kolesar, ki po telesnih sposobnostih bržkone tudi sodi nekje med oba velika šampiona Toura in Gira.
Obenem novi šampion zavrača vzdevke, ki mejijo na namigovanja o dopingu. »Nisem dosegel nič vesoljskega. Zadnja leta sem edini v gorah sledil Armstrongu, drugi so bili daleč zadaj. Torej se ni nič spremenilo,« je Basso prepričan, da je po naravnih zakonih sedel na prestol. Pravi tudi, da je dobro prelisičil tekmece, češ da ni bil venomer tako močan, kot se je zdelo. »Skrivnost je v mojem obrazu. Med dirko imam vedno enak izraz, ne glede na to ali bom čez nekaj sekund napadel ali pa zapadel v krizo. Druga prevara je moje vrtenje pedal, tehnično je enako v vsaki situaciji. Če mi gre slabo, se ne 'razstavim', le nekoliko počasneje vrtim pedala. Moja skrivnost je v tem, da znam pred tekmeci skriti, v kakšnem stanju sem,« Basso pravi, da je na Giru odigral odlično partijo kolesarskega pokra.
Sicer pa je imel največ zaslug za brezhibno dirkanje športni direktor moštva CSC Bjarne Riis. »Kapetan je Riis, ki odloča o vsem, o strategiji, o prestavnih razmerjih na kolesu, o jedilniku. Giovanni Lombardi na ravninskih delih in Carlos Sastre na vzponih pa sta njegovi podaljšani roki na cesti, v nogometu bi dejali, da sta trenerja na igrišču. V tej ekipni igra jez igram realizatorja, srednjega napadalca,« je 28-letni kolesar iz Vareseja opisal svoj odnos do Riisa, šampiona Toura iz leta 1996. Za italijanske komentatorje sta kot čarovnik Merlin in kralj Artur, ki sta se dolgo in preudarno pripravljala za skok na vrh.
Zdaj od Bassa pričakujejo, da bo ponovil podvig Fausta Coppija in Marca Pantanija, edinih Italijanov, ki sta v enem letu dobila Giro in Tour. »Mnogi mislijo, da sem svojo strategijo zasnoval na obeh dirkah, a se motijo. Giro in Tour sta bili zame vedno ločeni zgodbi in, verjeli ali ne, na francosko dirko nisem še niti pomislil. En teden bom mislil le na svojo družino, nato na vrsto pride Tour. Junija bom moral izgubiti nekaj forme, ki jo imam zdaj, zato, da jo bom pridobil nazaj po prvem tednu v Franciji,« je v napovedih za »francosko pentljo« zadržan Basso. Sodeč po Riisovih besedah le meče pesek v oči tekmecem: »Ivan lahko v naslednjih štirih letih zmaguje na Giru in Touru.«
Preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela.
