Koga bi ugnali, če ne Italije?

Istanbul – Olajšanje je bilo neizmerno in povsem zasluženo. Nihče v slovenski košarkarski reprezentanci namreč ni skrival, da bi bil nov neuspeh po treh porazih v Podgorici težji psihološki udarec, ki se mu morajo na vsak način ogniti. Nasprotnik v uvodni tekmi Efes World Cupa je bil na papirju eden zahtevnejših – 3. z zadnjega EP in 2. z lanskih OI – hkrati pa tudi ugoden, saj je Italija v zadnjih letih redna stranka slovenskih sosedov. Pri tem je tudi ostalo, tako da si je naše moštvo z zmago s 17 točkami razlike domala že zagotovilo uvrstitev v polfinale turnirja in vnovič našlo razlog za optimizem. Zdaj vsi vedo, da jih do EP čaka še obilo dela, a da so nesporno na pravi poti.

»Koga pa bomo premagali, če ne Italijanov!« so si zadovoljno dali duška slovenski košarkarji, ki so skoraj vsi že okusili profesionalni kruh na Apeninskem polotoku. Med njimi tudi Boštjan Nachbar, ki pa vendarle ni dočakal priložnosti za merjenje moči s starimi znanci. Ker mu oteklina na lažje poškodovani levi dlani še ni splahnela, mu je medicinsko osebje reprezentance svetovalo, naj potrpi do četrtkovega dvoboja s SČG. Navzlic njegovi odsotnosti pa so vrste zunanjih igralcev delovale precej bolj uglašeno; zlasti v 2. polčasu. Izbranci Aleša Pipana si namreč počasi naravnavajo roke, tisti s »potezo več na zalogi« pa prihajajo v formo.

»S prvim polčasom ne moremo biti zadovoljni,« saj smo slabo igrali v obrambi in dovolili Italijanom, da so delali, kar so hoteli. V drugih 20 minutah je bilo vse veliko bolje, tako da smo končno prišli do zmage, ki je za nas zelo pomembna,« je po tekmi ocenil slovenski selektor, ki je v prvih dveh četrtinah obupano vil roke zaradi številnih defenzivnih vrzeli, ob katerih so »azzurri« brez težav zadevali z vseh položajev. V tem obdobju denimo trojke 7:16, vse preveč preglavic pa je povzročal tudi težki center Roberto Chiacig. Potem ko je Italija v 12. minuti vodila s 27:19 in pet minut pozneje z 41:32, pa je stekel tudi slovenski stroj. Sprva osamljenemu Benu Udrihu sta najprej ponudila pomoč v napadu Primož Brezec in Uroš Slokar, ki je veliko prispeval h kombinatoriki moštva, nato pa še Jaka Lakovič, ki je v 1. polčasu dosegel le dve točki, in tudi Sani Bečirovič.

Še bolj dragocen je bil obrambni napredek, saj so Italijani v 3. in 4. četrtini skupaj zmogli le 25 točk, torej le eno več kot v uvodni. Potem ko so Slovenci pretvorili zaostanek s 53:55 v vodstvo z 68:57, je vsem ostal tudi občutek, da imajo še vedno tudi veliko rezerve. Dobljeni skok s 34:21, 54-odstotni met iz igre (trojke 5:9) in vrsto lepih akcij so prelahko skazili tudi z nepremišljenimi potezami: tremi nešportnimi osebnimi napakami, tehnično napako Bečiroviča, neprevidnostmi pri vodenju in celo napako petih sekund pri izvajanju prostih metov (Nesterović). Na srečo je bila splošna kakovostna razlika več kot zadostna.