Tiskane izdaje
Domžale - V četrtek Italija, v petek Švedska in v soboto še Litva bodo prve tekmice slovenske reprezentance na EP za igralce do 20. leta, ki v Domžalah načrtuje uvrstitev v drugi krog, nato pa vključitev v boj za kolajne v Stožicah. Pa čeprav po besedah selektorja Zmaga Sagadina stanje v naši košarki ni rožnato.
Mlada izbrana vrsta Slovenije je bila nekoč redna zbiralka odličij, saj je osvojila dva zlati, po eno srebrno in bronasto kolajno na EP. Toda na zadnjih štirih prvenstvih se ni prebila med prvo deseterico, na EP 2007 v Novi Gorici pa so bili Gašper Vidmar, Emir Preldžić, Jaka Klobučar & Co. peti. Ima letošnji optimizem realne temelje?
Osebno se ne obremenjujem z ničemer. Lani je ta rod, močnejši za nekatere igralce letnika 1991, zasedel 11. mesto na EP do 20. leta. Ti isti fantje so bili pred dvema letoma deseti na mladinskem EP. Toda zdaj imamo prvenstvo doma in neumno bi bilo postaviti za cilj 8. mesto. Nenazadnje ima moštvo daleč najbolj izkušenega trenerja med vsemi reprezentancami, zato smo si visoko postavili letvico. To je kolajna in delam vse, kar je v moji moči, da bi jo osvojili.
V pripravljalnih tekmah je vaše moštvo doseglo devet zmag v enajstih nastopih. So te ustrezen pokazatelj njegovega dosega?
Priprave so pokazale, da se lahko kosamo z vsemi. Košarkarji rodu 1992 so lani imeli SP, na katerem je bila prva Litva in druga Srbija. Premagali smo obe. In tudi Španijo, ki je bila mladinski evropski prvak. Ne poznam Nemčije, ki je po rezultatih sodeč odlična, vedno močne Francije, Rusov in Turkov, lahko pa rečem, da na EP ne bo slabega moštva. V vsaki reprezentanci je nekaj izjemnih posameznikov.
Tudi v slovenski?
Seveda, nekaj je vrhunskega materiala, nekaj jih je povprečnežev, nekaj jih pa le popolnjuje ekipo. Videli ste, da sta v zadnjih sezonah prodrla na površje Klemen Prepelič in Alen Omić. Veliko sta igrala v ligi ABA, ki je ena od najmočnejših lig v Evropi, in to pomeni, da imata potrebno kakovost. Drugi so igrali na nižji ravni, v slovenski ligi ali sedeli na klopi pri članih lige ABA, zato jih ljubitelji košarke ne poznajo. Za vse bodo letošnje priprave in EP dva koraka naprej v razvoju.
Vemo, kako zahtevni ste. Kako ste doživeli vrnitev k tako mladim košarkarjem?
Vedno pričakujem več, kot dobim. Več resnosti, več prizadevnosti, toda sprijazniti se moram, da gre za nove rodove, ki niso več tako zagnani, kot so bili tisti pred 20, 30 leti. Zato so bili vsak dan zapleti, vse skupaj pa gre v želeno smer. Telesno smo se dobro pripravili, tehnično in taktično ne tako, kot sem si želel, ker so fantje prišli iz različnih okolij. Košarka je pač igra navad, ki jih je težko spremeniti v kratkem času.
Vam je za katerega od košarkarjev še posebej žal, da ga niste minulo sezono imeli priložnost piliti v klubu?
Ne bi hotel govoriti o imenih, toda nekaj fantov igra letos celo slabše, kot so lani. Klubski režimi, ki ne priznavajo individualnega dela, so smrt za mlade, brez tega ni razvoja. Ključ do uspeha so individualni pristop, odpravljanje napak z ogromno količino dela, pogovori in usmerjanje mladega človeka. Na stopnji, ko fantje postajajo osebnosti in zreli ljudje, je vloga trenerja ali učitelja neprecenljiva.
Krivuljo dela z mladimi sta pravilno poskusila zasukati najbolj izkušena trenerja, ki delujeta v naši košarki, Božo Maljković, ki je lani uvedel pregledne treninge, in vi. Menite, da bo vajin zgled padel na plodna tla?
Odzval sem se, ker sem uvidel, da košarka izgublja tla pod nogami. Ker se je bližalo EP za igralce do 20. leta v Sloveniji, sem pomislil, da bi lahko pomagal storiti manjši korak navzgor. Je pa letošnje EP absolutno moje zadnje dejanje v slovenski reprezentančni košarki. Kar 35 let sem poskušal biti zgled in za razliko od številnih jugoslovanskih trenerjev, ki niso prenašali vsega svojega znanja na mlajše, sem vse delil s slovenskimi trenerji. Ena skupina je prevzela moje izkušnje in so danes dobri trenerji, vendar še mlajši ne gredo po tej poti. Upam, da bo prišlo do zasuka, kajti nad tem, kar sem videl v slovenski ligi, in nad informacijami, kako trenirajo mladi košarkarji, sem bil kar zgrožen. Pogovarjal sem se s fanti in tudi sami so nezadovoljni. Dobro vedo, da igranje malega nogometa ne koristi individualnemu razvoju mladega košarkarja, pač pa pet, šest ur vadbe, od tega dve, tri ure individualnega treninga. Tega v Sloveniji nima nihče, razen Prepeliča
Po uspešni sezoni pri Heliosu je zdaj prvi strelec in kapetan mlade reprezentance. Videti je, da mu zaupate tako, kot ste nekoč velikim upom pri Unionu Olimpiji.
Določenih stvari še ne obvlada najbolje. Vlečni konj in vodja moštva še ni bil in pred EP ga moram pripravljati, vsak dan se mučim kakšno uro z njim in ga usmerjam. Mislim pa, da je sposoben postati eden najboljših košarkarjev EP, delovati moštveno in kot vodja.
Kako pa vidite prihodnost slovenske košarke, če upoštevate trende, igralski in trenerski potencial?
V zahodnoevropskih državah imajo podobne težave kot mi. Otrok, ki bi se želeli resno ukvarjati s športom, je vse manj. Veliko je takšnih, ki ga sprejemajo kot zabavo ali rekreacijo, korak naprej pa so pripravljeni storiti le redki, saj zahteva preveč odrekanja. Na zahodu odrašča računalniški rod otrok, ki se gredo raje košarko z igralno konzolo kot v dvorani. Na vzhodu teh težav še ne čutijo v tolikšni meri in zato je »proizvodnja« tam večja. Sloveniji ne bo lahko zdržati, zato bi morala bolj sistematično pristopiti vzgoji mladih igralcev, kar je tudi tržna niša. Kdor proizvaja, bo lahko ohranil raven ali celo storil korak naprej, kdor računa na nakupe, sam vidi, da je denarja vsak dan manj.
Kakšno vlogo imata lahko pri tem evropski prvenstvi v Sloveniji, letošnje za mlade reprezentance in naslednje leto za člane?
Upam, da bo letošnje EP ponudilo nekaj odgovorov tudi za člansko reprezentanco. Menim, da bi štiri ali pet fantov sodilo vanjo, seveda, če se bodo v naslednji sezoni normalno razvijali. Z nosilci igre moje letošnje reprezentance, letom ali dvema trdega dela in kakšno okrepitvijo iz tujine bi lahko sestavili kakovostno evroligaško ekipo, ki bi jo ljudje z veseljem gledali.
Iz Olimpije je v vaši reprezentanci le Gezim Morina, ki v minuli sezoni domala ni igral, pred njim pa se ni uveljavil niti Jan Špan.
Olimpija je v zadnjih letih grmadila mlade igralce, ni pa imela sistema niti znanja, kako iz njih narediti košarkarje. Od 20, 30 niti eden ni priplaval na površje, kar je entropija – veliko energije in sredstev je šlo v nič.
Dolgo je veljalo, da brez vrhunske Uniona Olimpije ni vrhunske slovenske košarke. Kolikšno škodo je povzročila njena kriza?
Vidimo, da bo Slovenija počasi, ali morda že kar kmalu, izgubila mesto v evroligi. Toda Ljubljana je relativno bogato mesto in vedno se najde kakšen pokrovitelj. Če bo volja in morda še malo pameti pri vodilnih v klubu, bi lahko imela tudi kontinuiteto. Hudi padci po prebliskih in postavljanje kavbojev v upravo pa vodijo le v propad. Občutek imam, da je bila Olimpija tudi žrtev političnih iger, kar je nesmisel. Na levi in desni strani bi morali videti, da kmalu ne bomo mogli niti gledati nogometne lige prvakov, ker bodo televizijske pravice predrage, kaj šele, da bi kakšen naš klub igral v njej. Lahko pa imamo košarko na vrhunski evropski ravni, ki je vse bližje ligi NBA. Neumen moraš biti, če ne podpreš projekta, kakršen je bila nekoč Union Olimpija in mu ne nameniš pet milijonov evrov na leto. Ob krasni dvorani bi lahko zgodba trajala še sto let. Ko sem odhajal iz Tivolija, sem vztrajal, da se je vedno možno uvrstiti med 16 najboljših, ko se poklopi vse, pa napasti evropski vrh.
Talec zdrah je tudi projekt EP 2013. V kolikšni meri prepiri na odprti sceni škodujejo košarki?
Če nekaj odobriš in potrdiš, moraš biti nor ali pokvarjen, da naknadno prepričuješ vse, da si si stvari predstavljal drugače. Pred vložitvijo kandidature bi lahko razpravljali, ali je EP ekonomsko in športno upravičeno. Toda ko smo se odločili in so nas izbrali, bi morali vsi napeti sile, da bi ga čim bolje pripravili. Le bebci lahko izgubljajo čas z govorjenjem, kaj bi morali storiti pred dvema letoma.
Se ne bojite, da bi lahko košarkarji plačali davek zaradi nesporazumov s FIBA okrog EP 2013?
Mislim, da športni svet ni tako izprijen in da bo sojenje korektno. Minili so časi, in to so pokazala tudi vsa zadnja velika tekmovanja, ko se je domače moštvo moralo uvrstiti čim višje. Toda igrali bomo doma, pričakujem polno dvorano v Domžalah in to prednost moramo izkoristiti.
