Kot bi vrag vedel, kam udariti Pipanovo moštvo

Ljubljana – »Kot bi nekdo streljal v naše občutljive točke z ostrostrelno puško,« tožijo pred sredinim odhodom v Beograd člani slovenske košarkarske reprezentance. Težave so jih pač udarile z neobičajno natančnostjo in zgoščenostjo. Pred začetkom priprav so domala na mah ostali brez treh krilnih centrov, Marka Tuška, Matjaža Smodiša in Ivice Jurkovića, nato pa so strele začele udarjati po položaju visokega branilca. Najprej v obliki težje poškodbe Saša Ožbolta, nato v preglavicah Sanija Bečiroviča, ki zaradi težav z ahilovima tetivama in gležnjem le stežka caplja za pričakovano formo. V četrtek pa je treščilo še po Benu Udrihu , ki je zapolnil vrzel in se uigral v branilskem paru z Jako Lakovičem.

»Beno je tudi tokrat zaupal zdravljenje svojemu fiziterapevtu Sašu Vogrinu in je pri njem v Lenartu. V Velenju se bo oglasil danes proti večeru in po pregledu pri reprezentančnem zdravniku dr. Slobodanu Macuri, bo jasno, kako naprej. Odprte so namreč prav vse opcije. Lahko se primeri, da sploh ne bo potoval na evropsko prvenstvo. Morda se bo pridružil soigralcem in nadaljeval terapijo v Beogradu, vsi skupaj pa bi seveda najraje videli, da bi Beno igral že na prvi petkovi prvi tekmi z BiH. Kolikšne so možnosti, je že drugo vprašanje. Odločitev bo Udrihova, naše medicinsko osebje ga mora le seznaniti z realnim stanjem,« je včeraj poročal direktor slovenskih košarkarskih reprezentanc Tone Krump. Tako kot vsi v Velenju pa se zaveda, da gre tako za medicinske kot psihološke pregrade. Udrih je bil namreč v preteklosti reden gost zdravnikov, med lanskimi kvalifikacijami za EP pa si je huje poškodoval koleno v dvoboju s Češko v Prostejovu. In ko je šepajoč prispel v San Antonio, ga delodajalci niso ravno navdušeno pozdravili.

Za razliko od lani, ko sta trener Gregg Popovich in glavni menedžer kluba R. C. Buford, vzpostavila stik z Udrihom že slabo uro po njegovi nezgodi, se Američani letos še niso oglasili. Kdo ve, če je to za našega košarkarja dober ali slab znak, toda kot pravijo v naši izbrani vrsti, si zaenkrat niti ne želi klica iz ZDA. Zdravljenje bi najraje končal kar s slovenskimi strokovnjaki.

Drugi naši košarkarji nimajo kritičnih težav niti niso izgubili delovnega ritma zaradi Udrihove poškodbe. Na zadnjih treningih je bilo čutiti celo povečano zavzetost, tako da je selektor Aleš Pipan s svojima pomočnikoma Davidom Nikoličem in Francijem Podlipnikom ugibal, če gre za posledico šoka ali zadovoljstva, ker se dolge in naporne priprave bližajo koncu. Odločitev, kdo bo nesrečni 13. košarkar, ki bo ostal doma, bo verjetno padla šele v torek, navzlic subjektivnim željam pa si vsi želijo, da je ne bi narekovale višje sile. Dovolj so jim že prekrižale načrte.

V sila negotovih okoliščinah je Pipan vendarle našel nekaj zadoščenja, saj se je kot pravilna izkazala njegova odločitev, da bo ohranil med »aktivnimi« čim večje število košarkarjev. Ne le zaradi naporov EP, na katerem bodo moštva odigrala po tri predtekmovalne dvoboje v pičlih treh dneh in po dnevu počitka nadaljevala v peklenskem ritmu. Ocenil je, da potrebuje vsaj 10, 11 mož v pravem igralnem ritmu tudi zaradi morebitnih poškodb. Zato ne preseneča, da od 13 kandidatov za pot v Beograd le Aleksandar Ćapin in Nebojša Joksimovič nista začela kakšne od 10 pripravljalnih tekem v prvi slovenski peterki. Prav vse sta od prve minute začela le Rašo Nesterović in Beno Udrih, ki je prebil tudi največ časa na parketu (povp. 24,1 minute), se izkazal kot drugi strelec moštva za Primožem Brezcem in si delil vlogo prvega podajalca z Jako Lakovičem. Takšnega učinka verjetno ne more nadomestiti niti najbolj pronicljivo trenersko vizionarstvo.