Lance Armstrong je na najlepši način zaključil pravljico o sedmih rumenih majicah na Touru – z zmago v vožnji na kronometer. Kljub zadovoljstvu, da je tudi zadnji nastop na »francoski pentlji« zaključil z etapno zmago (skupaj jih ima 22), pa nikakor ni mogel skriti čustev in rahle otožnosti, ki ga je navdajala, ko je spregovoril o svojem slovesu.
»Težko mi je pri srcu, ker vem, da bo jutri konec moje serije. Ko je človek na koncu poti, se vedno počuti čudno. Jaz odhajam v pokoj prepričan, da sem naredil nekaj izjemnega. Katera zmaga mi je najbolj všeč? Na to vprašanje bi težko odgovoril. Zagotovo se bom najbolj spominjal prve, tretje in šeste,« je novinarjem na zaključni konferenci v St. Etiennu spregovoril sedemkratni šampion Toura. Tema tiskovne konference, kakršne v svetovnem kolesarstvu po zanimanju novinarjev še ni bilo, je bilo seveda slovo. O blesteči zmagi v vožnji na kronometer je padlo le eno samo vprašanje. Sicer pa kaj bi novega povedal specialist za »uro resnice«, za katerega je bila to deveta zmaga v njegovi disciplini na največji dirki. Lance je povedal, da ni bil povem prepričan o zmagi.
Ullrich se mu je zdel močnejši. Na koncu ga je vendarle prehitel in tako dobil z izjemo leta 2003 še peto vožnjo na čas v zadnjem tednu dirke.
»Ko sva se z Johanom Bruynelom (strategom vseh njegovih zmag – op. p.) pogovarjala o tem, kako dobiti sedmi Tour, mi je dejal, da je formula pravzaprav enostavna: biti odličen v dveh vožnjah na čas in izpeljati le en pravi napad. Jaz sem to storil in zmaga je tu. Srečen sem, da sem preživel torturo na Touru. O zmagi v ekipni vožnji sem bil prepričan. Bil bi precej bolj razočaran, če bi bili drugi v zadnjem kronometru. Kakor koli že, na Touru je pomembno tekmovati v stalni formi in imeti jasne cilje pred seboj,« je povedal Armstrong in dodal, da je kolesarstvo po svoje čuden šport.
»Ko zmaguješ tako, kot sem jaz lani (osvojil je pet etap – op. p.), te imajo za arogantneža. Jaz sem prišel na sedmi Tour z eno samo željo – biti na koncu najboljši. Vse drugo so podrobnosti,« je okrcal novinarje, ki so mu očitali, da je bil letos preveč defenziven.
Kalvarija Rasmussena, Ullrich tretji
Medtem ko je Italijan
Ivan Basso zlahka ubranil drugo mesto (na dveh spustih ni tvegal ničesar, bržkone pa je naredil tudi taktično napako in prehitro začel), ker je imel pač veliko prednost pred Nemcem
Janom Ullrichom, pa je pravo kalvarijo doživel Danec
Mickael Rasmussen. Kralj gora je odpeljal kronometer kot začetnik. Vsa nesreča, ki se lahko zgodi kolesarju v boju z uro, se je zgrnila na »piščanca«, kot pravijo Dancu zaradi njegove krhke postave. Po dveh padcih, treh menjavah kolesa in vrsti ustavljanj zaradi nespametne vožnje v ovinkih je bilo jasno, da bo krepko izgubil drugo mesto, ki ga je branil in si ga tudi želel, saj bi tako na svojem sicer najuspešnejšem Touru zaokrožil nastop s trojčkom – skupaj z etapno zmago in naslovom prvega gorskega kolesarja. Z več kot sedemminutnim zaostankom je v skupnem seštevku padel na 7. mesto! Kaj takega se v vsej zgodovini Toura še ni zgodilo.
Medtem ko povsem dotolčeni nosilec pikčaste majice v cilju ni črhnil niti besedice in je razočarano zmajeval z glavo, češ, kaj sem naredil Fortuni, da me je tako tepla po glavi (na koncu 55,5 km dolge preizkušnje je zasedel 77. mesto), pa je Ullrich zadovoljno ugotovil, da je po slabem začetku in padcu v prvem tednu vendarle pristal na zmagovalnem odru. Nemcu, ki je tako v osmih nastopih na Touru sedmič stopil na zmagovalni oder (le lani je bil četrti), je bila to ena boljših voženj na čas. Za Armstrongom je zaostal le 23 sekund.
»Proga je bila izjemno težka. Seveda sem bil negotov in na trnih, ker sem menil, da bo Rasmussen kot specialist za gorske etape bolj izkoristil konfiguracijo terena. Od prvega metra sem napel moči in iz sebe iztisnil še zadnje atome moči. Proti Lanceu je bilo to premalo. Nobenega dvoma ni, da je bil tudi letos nepremagljivi šampion,« je povedal Nemec. Na ugotovitev, da so cilji včasih zelo spremenljivi, je le skomnignil z rameni, češ, začel sem z željo po zmagi, končal pa vesel, da sem osvojil tretje mesto.
Tiskane izdaje
