Le Bubka bolje v dvorani

Uvod v dvoransko atletsko svetovno prvenstvo v Moskvi je bilo kar šest svetovnih rekordov. V ospredju sta bili Švedinja Kajsa Bergqvist, ki je v skoku v višino preskočila 208 cm in se absolutnemu rekordu Bolgarke Štefke Kostadinove približala le za centimeter, in neponovljiva Rusinja Jelena Isinbajeva, ki je v skoku s palico s 491 cm nadaljevala niz rekordov. Obe bosta seveda tudi zvezdnici Moskve 2006, bližje novemu rekordu pa je vendarle Rusinja, ki ima v primerjavi s svojim zunanjim rekordom še veliko rezerve.

Čeprav sta Rusiniji Jelena Sobolova (na 1500 m) in Lidija Šobukova (na 3000 m) precej znižali razliko med dvoranskim in zunanjim rekordom, pa ostajajo razlike v tekih največje. To velja še zlasti v ženski konkurenci, kjer je rekord na 3000 m Šobukove (8:27,86) še vedno na vrhu razpredelnice s kar 5,5 odstotka slabšim izidom od rekorda Kitajke Junxia Wang na prostem (8:06,11). Za moški rekord na isti razdalji Kenijca Daniela Komna (7:24,90) pravijo, da je najbolj kakovosten tekaški rekord, saj je celo tretji absolutni rezultat na tej razdalji ne glede na razmere oziroma stezo. Razlike v skokih in metih so precej manjše, ker so pač razmere v dvorani idealne za skoka v višino in s palico, malo manj pa za daljino in troskok. Statistika kaže, da so ženske v dvorani precej slabše kot na prostem (zaostajajo za 2,24 odstotka), medtem ko je razlika v moški konkurenci manjša – 1,79 odstotka.

Med svetovnimi rekordi je le en dvoranski boljši od zunanjega. To je rekord Sergeja Bubke v skoku s palico iz Donecka leta 1993, ko je skočil 615 cm, kar je centimeter več od njegovega zunanjega rekorda iz Sestriera leta 1994. Legendarnemu Ukrajincu se lahko med sedanjimi atleti in atletinjami približa in ga tudi prehiti le njegova nova učenka Jelena Isinbajeva, ki ta čas zaostaja za svojim zunanjim rekordom za 10 cm, še lani pa je zaostajala le za centimeter.

Med svetovnimi rekorderkami sta tudi dve slovenski reprezentantki. Jolanda Čeplak je prva na 800 m, njen rezultat z evropskega prvenstva na Dunaju leta 2002 (1:55,82) pa je za 2,2 odstotka slabši od rekorda Jarmile Kratochvilove na prostem (1:53,28). Merlene Ottey je še v dresu Jamajke 200 m pretekla v času 21,87 (v Lievinu 1993), kar je 2,5 odstotka slabše od rekorda Florence Griffith-Joyner z OI v Seulu 1988 (21,34). Ker so tek na 200 m črtali z dvoranskih prvenstev, je zelo velika verjetnost, da bo rekord Otteyjeve v prihodnosti postal najstarejši svetovni rekord. Gre pač za disciplino, ki je nihče ne bo posebej treniral. Ta čas je najstarejši rekord Jarmile Kratochvilove na 400 m. Rezultat 49,59 bo na odprtju letošnjega SP v Moskvi proslavil že 24. obletnico. Dober časovni obet ima tudi rekord Čeplakove. V moški konkurenci je najstarejši rekord Carla Lewisa v daljino – 879 cm (skočil je leta 1984).