Tiskane izdaje
Ljubljana – Za slovensko košarkarsko reprezentanco bo danes minil uvodni teden priprav pred krstnim nastopom na svetovnem prvenstvu, nekaj manj kot pet tednov pa jo loči od prvega nastopa v Saporu proti izbrani vrsti Senegala. Ni si težko predstavljati mučeniških obrazov izbrancev Aleša Pipana, ki so se na Rogli morali preobraziti v vzdržljivostne tekače, šprinterje in dvigalce uteži ter početi najrazličnejše reči, ki so vse prej kot pisane na kožo visokim fantom. Na njihovo srečo so se vsaj v večernih urah družili z žogo, v najtežjih trenutkih pa jih je gnala še misel, da bodo prihodnji ponedeljek igrali prvo prijateljsko tekmo s Poljsko v Kopru.
Obdobju primerno niha tudi zdravstveno stanje naših košarkarjev. Uroš Slokar se je lahko pridružil soigralcem, saj so mu po operaciji nadležnega znamenja na hrbtu le odstranili šive, s polno obremenitvijo pa lahko vadi tudi Beno Udrih, ki je zaradi težav s stopali preskočil nekaj treningov in se podal k svojemu fizioterapetvu Sašu Vogrinu. Zato pa je šla v obratno smer krivulja Primoža Brezca. Ker ga je zvilo v hrbtu, je na Roglo dopotoval drugi reprezentančni fizioterapevt Matej Čebokelj in v soboto sta s pospešeno terapijo poskušala sprostiti ukleščen živec. Trening je medtem kajpada šel po zlu.
Druge težave Pipanove petnajsterice bi lahko uvrstili v reden repertoar uvodnega ciklusa priprav. Marka Miliča nekoliko muči stopalo, a ne razmišlja o popustu, Boštjan Nachbar pa občasno toži zaradi neprijetnega občutka v kolenu. »Stanje bi lahko ocenil kot zelo dobro. Včeraj se je, denimo, primerilo, da je fizioterapevt Teo Djekič še uro po večerji čakal na obisk prvega igralca, običajno pa je imel že veliko prej polne roke dela. Pozneje so fantje le začele kapljati k njemu, vendar bolj zato, da bi se malo pocrkljali,« je včeraj poročal direktor reprezentance Tone Krump in potrdil, da je dobro stanje tudi posledica prilagojenega vadbenega načrta.
Več preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela...
