Tiskane izdaje
Planica – »Skoki na velikih skakalnicah zahtevajo celega moža. Poleg tehničnega znanja so zato potrebni jekleni živci. Saj ni šala drseti na smučkah s hitrostjo 90, 100 in tudi več kilometrov na uro, kaj šele prosto leteti na njih nad zemljiščem 100 metrov daleč!« Tako so zapisali prireditelji ob 20-letnici Planice leta 1954, ko so slovesno krstili tedaj na novo zgrajeno in zdaj tudi že nekdanjo Bloudkovo velikanko. Obiskovalcem Planice so posvetili posebno poglavje, v katerem so jih v klenem jeziku seznanjali z vsebino in razsežnostmi smučarskih poletov in jim ponudili kopico koristnih nasvetov.
Med drugim so tudi zapisali: »In vendar boš srečal na dan našega praznika v Planici ljudi, ki se vsega tega ne zavedajo. Razgibala jih bo kdaj pa kdaj kaka rekordna dolžina, ali, kar je še bolj žalostno – nesrečen padec. Za njih skakalec povprečne vrednosti ne bo več interesanten. In to ni prav! Zato sledite tisti, ki boste tokrat prisostvovali v Planici, vsakemu skoku s polno pozornostjo. In če se boste zamislili v občutke, ki jih ima skakalec – potem boste šele lahko ocenili veličino tega športnega dogajanja. Ne skoparite z glasnim priznanjem, kadar vidite lep skok – tudi če ni rekorden, saj boste s tem dali skakalcem le spodbudo in veselje.«
Prav prijetno je bilo včeraj v Planici gledati mlade, kako so, kot bi brali te pred 52 leti napisane besede, radostno doživljali poskusne polete in se burno odzivali na dosežke mojstrov, pa tudi manj izkušenih mladih skakalcev, med katerimi so se nekateri prvič preskusili na planiški letalnici. Zavarovalnica Triglav je še enkrat več pokazala posluh za mlade in jim omogočila doživetje, ki ga ne bodo nikoli pozabili.
Marsikdo od tistih, ki so bili gostje Zavarovalnice Triglav pred davnimi leti, bo prihodnje tri dni spet obiskal Planico. A morda vseeno ne bo odveč ponoviti nekaj dobronamernih nasvetov, ki so jih prireditelji namenili obiskovalcem Planice, ko je bila pot pod Ponce še prava mala avantura.
»Planica je prekrasen kotiček naše zemlje, posebej še, kadar je odet v zimski kristalni plašč in sije na vedrem nebu pomladansko sonce. Toda dolina Planice leži 1000 metrov nad morjem in tu lahko zima tudi še v marcu pokaže svoje zobe. Spremembe v vremenu so dostikrat nagle. Čez Karavanke včasih kar iznenada zapiha močan, strupeno mrzel sever. Pa tudi tam, izza Jalovca rad udari prek črnih sten Travnika topel južni veter, ki prinaša dež. Oboje lahko moti prireditev, še bolj pa razpoloženje gledalcev. Zgodilo se je že in se verjetno še bo, da so morali ... celo prireditev odpovedati. Če se mora vodstvo tekmovanja odločiti za tak ukrep, nikar ne zabavljaj! Marec je muhast, kar se vremena tiče. Imeli smo v tem času v Planici tudi do dva metra snega, včasih pa skoraj kopno. Zato se je treba primerno opremiti. Nežnejši spol naj pusti najlonke in nizke čevlje raje doma, pa tudi možakarji in deca naj bodo primerno oblečeni.«
