Tiskane izdaje
Eton – Veslati v Angliji, to je nekaj takega, kot če igraš košarko v Ameriki, nekakšen povratek v domovino športa. V tem primeru je tokratni obisk nekaj posebnega, saj so Angleži dokazovali svojo pionirsko pravico in iz nje izhajajočo »pomembnost« tudi s tem, da se niso povsem integrirali v veslaško federacijo FISA in so doslej za razliko od drugih držav organizirali le eno svetovno prvenstvo, in sicer v Nottinghamu leta 1986.
Čeprav je prvi zgodovinski zapis o kakšnem veslaškem tekmovanju iz Benetk, kjer so se leta 1274 pomerili tamkajšnji gondoljerji s čolnarji vseh drugih vrst, pa so imeli največ vpliva na razvoj tega športa prav Angleži. Velika Britanija je v 18. stoletju premogla le malo mostov, zato so reke prečili s splavi in čolni in so imeli tedaj registriranih kar 10.000 čolnarjev, ki so se ukvarjali s prevozniško dejavnostjo. Že leta 1716 so ustanovili prvi veslaški športni klub Dogget's, ob koncu stoletja je veslanje v svoj športni program sprejela univerza v Oxfordu, leta 1806 pa tudi vseučilišče Eton, sedanji gostitelj svetovnega prvenstva, ki pa tedaj še ni imel svoje proge, temveč so veslali na reki Temzi. Še nekaj pomembnih datumov iz zgodovine angleškega veslanja: leta 1815 so ustanovili klub Leander, ki je dandanes najstarejši še delujoči klub, njegov član pa je tudi petkratni britanski zlati olimpijec in častni predsednik organizacijskega odbora SP v Etonu sir Steven Redgrave; leta 1829 so prvič priredili veslaški dvoboj študentskih posadk univerz Oxforda in Cambridgea; leta 1839 so prvič priredili znamenito regato v Henleyju. Več kot 120 let kasneje, natančneje leta 1962, pa so v Luzernu priredili prvo svetovno prvenstvo.
Zanimivo je, da dve najbolj znani veslaški prireditvi, študentski dvoboj Oxforda in Cambridgea ter regata v Henleyju, ki ima svojo podružnico tudi na Japonskem, nikoli nista sodili pod svetovno veslaško federacijo FISA, temveč sta ostali izključna domena angleškega veslaškega športa in imata tudi povsem svoja pravila. Zato letos predsednik FISA Denis Oswald ni skrival nelagodja, ko je obiskal regato v Henleyju, v kar je bil kot član MOK takorekoč prisiljen, ker je bil častni gost regate njegov olimpijski predsednik Jacques Rogge. Naš najboljši veslač Iztok Čop, ki je nastopil na obeh znamenitih tekmah, na dvoboju Oxford-Cambridge kot udeleženec predtekme skifistov, ki jo je tudi dvakrat dobil, na regati v Henleyju pa letos prvič v dvojnem dvojcu z Luko Špikom, je nad veslaško Anglijo navdušen. »To je povsem drug svet, na obalah Temze se kar tare gledalcev, samo vikend v Henleyju jih pritegne več kot vse druge regate sveta skupaj v celem letu,« je pripovedoval in dodal, da se prvenstva v Etonu boji izključno zaradi nevarnosti nepravičnega stranskega vetra. Eton je namreč lani gostil uvodno regato svetovnega pokala, na kateri je prek jezera Dorney (gre za majhno vodno površino, ki so jo za potrebe veslaškega športa dodatno podaljšali) veter neposredno določal vrstni red in Čop je takrat potegnil krajši konec, saj je bil tretji za Čehom Synekom, ki je na progi v zavetrju zmagal z velikim naskokom, in Nemcem Hackerjem, ki je imel tudi zelo ugodno progo.
Več preberite v četrtkovi tiskani izdaji Dela.
