Tiskane izdaje
Beograd – Najbrž ni naključje, da sta se med evropskim prvenstvom v hotelski sobi skupaj nastanila prav kapetan Rašo Nesterović in Marko Milič. Slovenski starešini z največ nastopi na prvenstvih stare celine, pri čemer slednji prvemu za zdaj uhaja z udeležbo na Švedskem '03. Zato »Milko« dobro čuti, da se tokrat dogaja nekaj posebnega in dodaja svoj kamenček v moštveni mozaik tudi s tem, da celo sam proučuje igralce, s katerimi bo imel največ opravka na parketu. Po potrebi v precej bolj agresivni vlogi, kot so ga vajeni slovenski ljubitelji košarke, in nalogo, da z nekaj trdimi potezami na hitro ustavi tekmečeve ase.
Od naše poročevalke
Boji v repešažu so vam za jutrišnji četrtfinale namenili Nemčijo. Bi temu lahko rekli idealna izbira?
Ker smo se v preteklosti že tolikokrat opekli proti »nezvenečim« selekcijam, ne bi rad govoril, da smo dobili enega lažjih tekmecev. Nemci niso več tako naivni kot prejšnja leta, čeprav se vse še vedno vrti okoli Dirka Nowitzkega. Predvsem napad. Bi pa naredili največjo napako, če bi pri tem pozabili na druge. Soigralci so namreč tisti, ki mu delajo prostor na parketu, mu »pokrivajo« hrbet, tako da lahko v obrambi varčuje z močmi. Nič več ne igrajo košarke v slogu »teci in meči«, ampak so organizirali svojo igro. V nobeno evforijo ali depresijo ne padejo, najsi vodijo ali zaostajajo za deset točk. Po mojem tekme ne bomo dobili v prvi četrtini oziroma prvem polčasu.
Med košarkarji v Evropi in v NBA je sicer večno vprašanje, kako ustaviti Nowitzkega, ki z lahkoto ohranja visoko strelsko povprečje.
Kako se ga boste lotili?
Povsem ustaviti ga je res nemogoče, razen s triki. Utopično bi bilo pričakovati, da nam ne bo dal več kot dve, tri točke. To ni realno. Še vedno nam bo torej natresel vsaj 15 do 20 točk, vendar mu moramo delo otežiti, da bo porabil čim več energije. S 60-odstotnega meta iz igre ga moramo spraviti na 30 odstotkov. Opažam, da vselej, ko ne doseže svojega dnevnega strelskega izkupička, toliko bolj pogosto meče. Poleg tega blesti predvsem v napadu, luknje, ki jih za sabo pušča v obrambi, pa so nam lahko le v prid. Ob idealnem scenariju bi tekmo lahko dobili.
Omenili ste trike. Bo selektor Aleš Pipan nadenj spustil vas in Gorana Juraka, ki imata že od prvega dne nalogo, da se »pretepata« pod košema?
O taktiki še nismo govorili, pa tudi sicer je ne bi izdal. Se pa ves čas EP po malem pripravljam na najboljše tuje napadalce, za katere sva običajno »zadolžena« z Jurakom, tudi na Nowitzkega torej. Pomembno je, da ga prisilimo k temu, da se bo trudil tudi v obrambi. Ne poznam igralca, ki bi zdržal visok ritem na obeh straneh igrišča 40 minut in šestih tekmah v desetih dneh.
Zanimivo vas je opazovati, ko se s tekmeci ravsate pod košema. Včasih ste bili precej bolj mehak tip igralca, nikakor ne »razbijač«, ki bi mu bila na kožo pisana agresivna igra …
Tega nam je prejšnja leta nasploh manjkalo. Vsi smo to vedeli, pa vseeno nihče ni tvegal. Zdaj imamo poleg mene tudi Juraka, ki je izredno pomemben člen ne glede na statistiko, sam pa se »umazanim« poslom v obrambi zdaj lahko bolj posvečam tudi zato, ker imamo dobre napadalce. Po novem nas krasi čvrstost v igri. Prej so vsi govorili, da smo nadarjena, a mehka ekipa. Zdaj temu ni več tako. Ker za 12 igralcev ni 12 žog, mora vsak poprijeti za svojo nalogo in za zdaj osebne interese puščamo ob strani.
Z odliko ste opravili predtekmovanje in si kot nagrado priigrali štiri proste dneve. Boste lahko ohranili visok ritem?
Zagotovo. Odmor morda res izgleda dolg, a glede na to, kako smo se telesno in duševno izpraznili med igranjem v dvorani Pionir, bo ravno pravšnji, da si napolnimo baterije in spet začnemo z ničle. Še predobro se namreč spomnim, kako brez moči smo bili v preteklosti po neuspešnih nastopih v repešažih. Osvojiti prvo mesto v predtekmovalni skupini in potem čakati tekmeca je najslajše.
