Je Maribor lahko boljši kot v Zagrebu?

Ljubljana – Če Bojana Prašnikarja v sredo ne bi bilo v Zagrebu, bi bilo nekaj narobe. Edini slovenski trener z ligo prvakov v svojem trenerskem življenjepisu v vlogi navijača podoživlja leto 1999 in Mariborovo pot proti LP. Upa, da bo zdajšnji vijolični rod ponovil podvig njegovega.

Dan D se bliža, kakšna so vaša razmišljanja pred povratnim dvobojem, potem ko ste prvega zagrebškega dodobra analizirali?

Maribor je pred zadnjo stopnico, ki še zdaleč ni preprosta, lahko pa bi bila. Občutek imam, da je v Maksimirju v prvi tekmi zamudil veliko priložnost. Res je bil šele »prvi polčas«, ni bil slab, ampak vsi lahko samo žalujemo. Na vse podrobnosti gledam iz zornega kota, da se je Maribor nabrusil predvsem za prvo tekmo, ki bi lahko veliko prinesla. Iz izkušenj vem, da je najslabši izplen dobra predstava in neustrezen izid. Ko smo se uvrstili v LP, smo dejansko vse stavili na prvo tekmo v Lyonu. Izšla se nam je po željah, potem smo doma bili še bolj suvereni in prepričljivi. Zato, ker tekmeci v taktično-tehničnem smislu niso vedeli pri čem so. Medtem ko so tuhtali in iskali načine, kako bi nas strli, smo takoj udarili po njih in jih tako potolkli, da si do konca tekme niso ustvarili niti ene same priložnosti.

Zdravko Mamić, Ante Čačić in domala vsi Dinamovi navijači zatrjujejo, da se bodo uvrstili v ligo prvakov. Ker so boljši!

Zagrebška tekma je potrdila zgolj to, kar smo vsi napovedovali: Dinamo ima boljše posameznike, Maribor pa močnejši kolektiv. Oboji so v težkih razmerah igrali previdno in v skladu z vložkom. Oboji so imeli v igri varovalke, a je tudi res, da je bil začetek tako slab, da je v zraku visel polom. Maribor je nato dobro ustavil tekmece in škoda je, da ni v gol več spremenil premoči, ker so bili Zagrebčani brez zamisli. Tudi ko je v trenutkih svoje prevlade Maribor prejel drugega, je bil bliže izenačenju kot še višjemu zaostanku. Ni izkoristil svoje boljše pripravljenosti, a hkrati je bil Dinamo na čelu z Josipom Šimunićem, Tonelom, Domagojem Vido in Sammirjem suveren. Najbolj me vznemirja vprašanje, ali je Maribor lahko sploh boljši, kot je bil v Zagrebu.

Teza o boljši pripravljenosti se zdi na trhlih nogah. Maribor je namreč vse tekmece v Evropi in v domačem prvenstvu zlomil s telesno premočjo v drugem polčasu, »slabše« pripravljeni Dinamo pa mu je zabil gol in zmagal.

Drži, ampak na igrišču je prevladoval. Gol je prejel iz nasprotnega napada, hkrati je Robert Berić imel v nogah vodstvo, Maribor ni bil konkreten. Tekma je razkrila to, da so se drug drugega bali in da je Sammir za Dinamo ključnega pomena. V napadu narekuje igro in ustvarja višek.

Je izid 1:2 ugoden ali neugoden?

Pred tekmo si vsak terener želi v gosteh zabiti gol in po možnosti minimalno izgubiti. To je sprejemljiv scenarij. Po tekmi so razmišljanja drugačna. A Maribor nima druge izbire, kot zmago!

Kako do sanjskih 1:0? Napadalno, previdno, upati na srečo ... Kljub zmagi v Lyonu ste najbrž tudi vi bili v dvomih, kako ubraniti prednost proti močenjšemu tekmecu?

Najprej bi poudaril, da Lyon ni Dinamo. Moči teh ekip ni mogoče primerjati. Maribor potrebuje »samo« 1:0. Pristopa sta dva, takoj močno stisniti tekmeca ali pa igrati previdno. Vložek je prevelik.

Kje so Mariborove največje rezerve ali najmočnejša orožja?

Maribor je v Zagrebu napadal s premalo igralci. To je posledica previdnosti in računam, da bo v Ljudskem vrtu nekoliko drugače. Mariborski aduti in rezerve so na bočnih položajih, Agim Ibraimi in Dejan Mezga sta lahko odločilna moža. V Zagrebu so bitko na bočnih položajih dobili gostitelji. Kljub vsemu pa mislim, da se bo ključna bitka razpletala v zvezni vrsti. Prostora proti postavljenima obrambama namreč ne bo veliko. Oboji se zavedajo, da bo veliko tvegal, kdor se bo za trenutek nepazljivo odprl. Pričakujem tekmo, v kateri golov ne bo veliko.