Tiskane izdaje
Potrditev uvedbe tehnologije v nogometno igro je bila resda pričakovana, odmevnost nekaterih nepriznanih, toda regularno doseženih golov je le pospešila ta proces. Nenazadnje so sodniki pred dvema letoma zaprli vrata v četrtfinale mundiala Angležem, letos so opeharili Milan za naslov italijanskega prvaka. Hote ali nehote, toda niso priznali dveh golov čistih kot solza (Frank Lampard, Sullay Muntari), prav angleški »gol« pa je leta 2010 spreobrnil Blatterja.
Da so njegovi argumenti močnejši od prvinske filozofije, ki jo zagovarja prvi mož Evropske nogometne zveze (UEFA) Michel Platini, je logično. Blatterju namreč na funkcionarskem parketu še ni spodrsnilo. Na poti poklicnega nogometnega birokrata je moral večkrat igrati dvojno igro, njegova krivulja napredka se je vzpenjala po eksponentni funkciji vse od leta 1975, ko so ga izbrali za tehničnega direktorja pri FIFA. Šest let pozneje je postal generalni sekretar krovne hiše, leta 1998 je na čelu vplivne organizacije nasledil Lenarta Johanssona.
Njegovi predsedniški mandati so zaznamovani z aferami, škandali in - milo rečeno - neposrečenimi besednimi izpadi. Toda vse je pometel pod preprogo po osivelem, toda preverjenem načelu »deli in vladaj«. Ko se je zdelo, da je njegov stolček najbolj majav, je odgovoril v najbolj neizprosnem slogu; ko so mu pred lanskimi predsedniškimi volitvami očitali koruptivna dejanja, je z glavnim protikandidatom, Katarcem Mohamedom bin Hammamom, opravil za »zeleno mizo«. Blatterjev dolgoletni sodelavec in predsednik Azijske nogometne zveze se je, potem ko so nanj planili organi pregona - mnogi menijo, da je za to zaslužen prav Blatter -, umaknil kar sam, Švicar pa je na 61. kongresu FIFA prejel 186 od 203 glasov delegatov. Da je FIFA le pol leta prej zaupala organizacijo svetovnega prvenstva leta 2022 Katarju, naj bi bilo naključje. Podobno je bilo ob volitvah leta 2002: tedaj je Blatterju obrnil hrbet generalni sekretar Michel Zen-Ruffinen, ki je očital predsedniku jemanje podkupnine. Pred glasovanjem naj bi bilo menda v obtoku najmanj sto pisemskih ovojnic s po 50.000 evri bližnjevzhodnega porekla ... No, obtožbe so bile ovržene, bin Hammam in Ruffinen pa sta »za vekomaj« odšla iz nogometa.
Blatter je preživel tudi več škandalov, ki si jih je zakuhal sam. Tako je med drugim dejal, da bi bili v Latinski Ameriki ponosni na »obzakonsko« življenje Johna Terryja, ki so ga ujeli z ljubico, da bi morale ženske igrati nogomet v tesnejših in bolj oprijetih majicah ter hlačkah, ker v nasprotnem primeru ne pritegnejo moškega občinstva, da bo za geje boljše, če se bodo v času mundiala v Katarju tam vzdržali spolnega občevanja, da se rasistične žaljivke, izrečene med igro, lahko zgladijo s stiskom rok po koncu tekme ... Do živega mu ni prišla niti odmevna afera ob propadu švicarske marketinške agencije ISL.
Zadnja zmaga Blatterja, ki leta 2015 ne bo kandidiral za predsednika FIFA, morda ni tako pomembna, kot se zdi, tudi zaslužki Dancev, Nemcev in Britancev, ki izdelujejo tehnološki pridobitvi, najbrž ne bodo tako veliki. Videotehnologija bo zaživela v praksi decembra na Japonskem v času klubskega SP. Če se bo zamisel obnesla v praksi, bo tako še na medcelinskem pokalu leta 2013 in mundialu 2014. V drugih tekmovanjih njena uporaba ne bo obvezna.
