Bolt se je uradno pridružil Johnsonu med legendami

Najhitrejši Zemljan ubranil olimpijsko zlato v teku na 200 metrov in prekosil Carla Lewisa. Na Jamajko tudi srebro in bron.

Objavljeno
10. avgust 2012 10.28
Eduardo Brozovič, Delov poročevalec iz Londona
Eduardo Brozovič, Delov poročevalec iz Londona
London – Usain Bolt bil je pred finalom teka na 200 metrov hiter in jedrnat, takšen, kot je na atletski stezi. Yohanu Blaku je dal vedeti, naj ne računa na uspeh. »Nimaš možnosti,« mu je dejal s prepoznavnim nasmeškom in ostal zvest obljubi. Ubranil je še drugi pekinški naslov ter z Blakom in Warrenom Weirom proslavil trojno jamajško zmago.

Bolt s časom 19,32 sicer ni popravil svojega svetovnega rekorda (19,19) s SP 2009 v Berlinu, zaostal pa je tudi za najboljšim olimpijskim dosežkom (19,30), ki ga je zakoličil pred štirimi leti. Vendar je bil dovolj hiter, prehiter za drugouvrščenega Blaka (19,44). Tekel je za 53 stotink bolje kot ob najboljši predstavi tega leta in pustil za seboj tri leta mlajšega rojaka, ki je izboljšal svojo najboljšo znamko sezone za 36 stotink. Weir pa ob prihodu v cilj kar ni mogel verjeti očem. S časom 19,84 je popravil osebni rekord za 15 stotink ter pustil za seboj Američana Wallacea Spearmona (19,90) in Nizozemca Churandyja Martino (20,00).

»Dobil sem, kar sem si želel. Ponosen sem na londonska uspeha, saj je za mano težka sezona. Trener me je nenehno priganjal k trdemu delu, kar mu je deloma uspelo, in danes sva prejela nagrado. Svetovni rekord je bil dosegljiv, saj so bile razmere ugodne. Toda po prihodu iz zavoja me je malo stisnilo v hrbtu in uvidel sem, da mu tokrat ne bom kos. Preizkušnja je bila težja, kot sem pričakoval, zato sem se osredotočil na tekmece. Predvsem sem pazil na Yohana in pred ciljem popustil, ko je bilo jasno, da se mi zmaga ne more izmuzniti,« je po novem šprinterskem spektaklu pojasnil Usain Bolt, ki je v Pekingu osvojil tri zlate kolajne v teku na 100, 200 in 4 x 100 metrov, vse s svetovnimi rekordi. Oba individualna naslova je v Londonu ubranil, kar doslej ni uspelo nikomur. Legendarni Carl Lewis je na OI 1984 in 1988 sicer osvojil dve zaporedni zlati odličji na najkrajši razdalji (v Seulu po diskvalifikaciji Bena Johnsona), toda na 200 metrov mu je načrte prekrižal ameriški rojak Joe DeLoach.

Po fantastičnih predstavah jamajških šprinterjev lahko le čudež ustavi Bolta na poti do drugega olimpijskega hat-tricka. Kot pravi, pa je s sinočnjo zmago dokončno postal legenda: »To je bil moj londonski cilj. Zdaj sem legenda in največji živeči atlet. Sem v istem razredu kot Michael Johnson, kar je velika čast. Odraščal sem ob gledanju, kako je popravljal rekorde v teku na 200 in 400 metrov kot za stavo. Zdaj mi preostaja le še štafeta, toda Jamajčani smo že zdaj dokazali, da smo najboljši šprinterji na svetu,« je kar razganjalo Bolta, ki si je po prihodu v cilj privoščil pravi šov.

Najprej je naredil nekaj sklec, objel svojega prijatelja Yohana, si sposodil fotoaparat ter slikal tako njega kot gledalce, objemal navijače v jamajških barvah ... Slednjič so mu morali redarji prijazno namigniti, naj prepusti sceno nastopajočim v preostalih panogah. Kaj je sledilo po opravljenih formalnostih, novinarski konferenci in dopinški kontroli, si lahko le mislimo. Po zmagi v teku na 100 metrov so ga videli v živahni družbi treh švedskih rokometašic in včeraj verjetno ni spremenil značaja. Manj kot 20 sekundam dela je nedvomno sledila dolga noč zabave.

Če je Yohan Blake pred prihodom v London morda čutil, da je on najhitrejši Zemljan, ker je Bolta dvakrat ugnal na jamajških kvalifikacijah za OI, se je včeraj hitro sprijaznil, da je »le« številka dve. Računal je, da bo s četrte proge imel na očeh velikega rojaka na sedmi, toda nadzor je bil vendarle premalo. Ključna je bila hitrost, zato ni kazal znakov razočaranja: »Celo nasprotno, počutim se imenitno. Hvala Usainu za prijateljstvo, sodelovanje in zato, ker me je motiviral celo sezono. To so moje prve OI in ne morem se pritoževati na zgodovinski dan. Tako lepo je videti na vrhu razpredelnice tri jamajške zastavice ob naših imenih.«

Warren Weir, specialist za tek na 200 metrov, ki bo 31. oktobra dopolnil 23 let, je bil tretji na jamajških kvalifikacijah in ubranil častni položaj na OI. »Za mene je čast biti v družbi teh dveh fantov, kaj šele stati z njima na zmagovalnem odru,« je dejal. Hitro in jedrnato, v Boltovem slogu.