Brajkovič: Tour prva želja, nato naskok na Rio

London – Kolesarske preizkušnje se bodo z dvema milijonoma gledalcev ob trasi cestne dirke in nekaj sto tisoči ob progi vožnje na kronometer brez dvoma zapisale med olimpijske rekorde. Slovenija ni bila med najbolj uspešnimi. A Jani Brajkovič pravi, da več od 21. mesta na cesti in 10. v »uri resnice« od njega ni bilo pričakovati.

Vožnja na kronometer je bila nekoč vaša paradna disciplina. Kaj vas sedaj loči od vrha oziroma nepremagljivega Bradleyja Wigginsa?

Nastop na Touru je bil dober trening, a za kronometer, dolg 45 km, bi se moral bolj specifično pripravljati doma. A sem odpeljal dobro, ni mi žal za nič, kar sem naredil v sezoni. Razlika med mano in Wigginsom je razvidna že iz položaja najinih teles na kolesu, Britanci so v zlato vložili veliko denarja in znanja. Morda se zdi, da jamram, a več kot 10. mesto v teh razmerah ni bilo realno pričakovati.

Kaj pa na cestni dirki, na kateri ste bili na koncu osamljeni slovenski jezdec v ospredju?

Na cesti smo pričakovali več. Moj pobeg je bil dobro izhodišče, če bi se mi Grega Bole ali Borut Božič pridružila, potem ko je glavnino napadla še dvajseterica kolesarjev. Tako bi imeli res lepo priložnost za kolajno. Vsi so računali, da bodo Britanci ujeli ubežnike, kar se žal ni zgodilo.

Ste po tem, ko je bilo jasno, da okrepitev iz ozadja ne bo, razmišljali, da bi se podali v napad, kakršnega je uprizoril Aleksander Vinokurov?

Moja edina možnost za mesta pri vrhu je bil resda pobeg, a nimam dovolj močnega skoka. Ko napadem, gredo vsi za mano, žal ne zmorem takšnega pospeška kot Vinokurov.

Se je izplačalo priti na OI, kakšni so načrti za preostanek sezone?

OI so nekaj posebnega, o tem ni dvoma. Motivacija je še visoka, tudi utrujenost ni tako huda kot prejšnja leta. Čez deset dni grem v Kolorado, nato na dirko Quebec – Montreal, kjer si želim osvojiti kakšno točko WorldToura. Nato bom bržčas na svetovnem prvenstvu nastopil v kronometru ekip in sezono sklenil na VN Lombardije in drugih jesenskih klasikah v Italiji.

Po vašem letošnjem 9. mestu na Touru so se porajala vprašanja o vaši prihodnosti pri Astani, pri kateri niste imeli prave kapetanske podpore. Vas mika prestop, morda k najmočnejšemu Skyu?

Glede Skya ni nič konkretnega, le razmišljanja, kaj bi lahko bilo najboljše zame. Še eno leto imam pogodbo z Astano. Če se ne bo zgodilo kaj presenetljivega, bom še eno leto dirkal pri tej ekipi.

Stari ste 28 let, najbrž ne boste obstali pri nastopu na le enih OI?

Vsaj do Ria 2016 bi še rad dirkal. Tedaj bom star 32 let, kar ni preveč, morda sta pred mano nastopa na še dveh igrah.

Do naslednjih iger boste preživeli najboljša kolesarska leta. Boste vztrajali pri tritedenskih dirkah ali upoštevali mnenje strokovnjakov, da so vašim telesnim predispozicijam bolj pisane na kožo enotedenske ali celo klasične dirke?

Tudi sam se spraševal, ali ne bi bilo bolje, če bi se bolj posvetil enotedenskim dirkam, ampak letos sem videl, da sem lahko dober tudi na Touru. Zato bodo zame še naprej v ospredju tritedenske preizkušnje – Tour, Giro, Vuelta. Če sem iskren – klasične dirke niso zame. Ne ustreza mi, da moraš biti le en dan stoodstoten, preveč je stresa in dejavnikov, ki vplivajo na dirko.