Tiskane izdaje
Torino - Tragedija in srčna bolečina sta kruti nagradi za dobitnike zlatih olimpijskih odličij v curlingu, ki je svoj olimpijski prvenec doživel na igrah v Naganu leta 1998. V tem bizarnem, tehnološko nerazvitem športu, ki je zagotovo edini na svetu, ki vključuje metlo, se bodo tekmovalci v Torinu predstavili šele tretjič, mnogi pa bodo z mislimi zagotovo drugje kot le na olimpijskem turnirju v piemontski prestolnici.
Kanadsko moštvo je v Naganu leta 1998 vodila kapetanka Sandra Schmirler, trikratna svetovna prvakinja v tej športni panogi, vendar njen nastop na Japonskem je bil do konca zavit v meglo, saj je le nekaj tednov pred začetkom iger povila svojega prvega otroka. Odločitev kanadske zveze za curling, da navzlic nedavnemu porodu v Nagano pošlje Schmirlerjevo, se je na koncu izkazala za pravilno, saj je njena ekipa v finalu ugnala Dansko in se oddolžila za poraz moških rojakov v tekmi za olimpijsko zlato proti Švici. Vendar kanadska kapetanka ni dolgo uživala v svoji slavi. Šestnajst mesecev po osvojitvi olimpijskega zlata so zdravniki ugotovili, da boleha za rakom. Umrla je marca leta 2000, stara šele 36 let. "Vsak si želi, da bi živel v skladu s svojimi pričakovanji. Lahko bi odigrale najbolje, pa to v primeru poraza ne bi nič pomenilo," je po zmagi svoje ekipe dejala Schmirlerjeva.
Okoli 8000 ljudi se je udeležilo pogreba mlade Schmirlerjeve, vendar Joan McCusker, številka dve v kanadski reprezentanci, je dejala, da ima ekipa obvezo nadaljevati s curlingom. "Če bi bila Sandra še vedno z nami ter bi ji dejale, da bomo prenehale, bi nas vse brcnila v rit," je dejala McCuskerjeva.
Pred štirimi leti v Salt Lake Cityju je zlato odličje šlo v Veliko Britanijo, potem ko so Otočanke v finalu ugnale Švicarke s 4:3 in domovini priigrale prvo olimpijsko odličje v zadnjih 18 letih. Kapetanka Rhona Martin je slavila s soigralkami Fiono MacDonald, Margaret Morton, Janice Rankin and Debbie Knox.
Vendar Martinova v Torino potuje v času velike osebne krize. Njen zakon je pred kratkim šel po zlu in trenutno živi le od državne podpore. Težave so se pričele po propadu računalniškega podjetja njenega moža. Zaradi astronomsko visokih dolgov, ki jih je pridelal mož, pa je morala 39-letna Martinova prodati družinsko hišo. Razmišljala je tudi o koncu športne kariere, a sta jo 10-letni sin in 13-letna hčerka prepričala v nasprotno.
"Kariero sem nadaljevala le zaradi otrok," je za britanski časnik Daily Mirror dejala Martinova ter dodala: "Močno sta si želela, da nastopim še na enih olimpijskih igrah. Tudi jaz si želim še enkrat na igre ter znova slaviti, a ob prihodu domov bo še toliko težje."
V moški kategoriji je Kanada, ki se lahko pohvali z najvišjim številom registriranih igralcev curlinga, na olimpijskih igrah v Naganu presenetljivo izgubila proti Švici ter tako drago plačala aroganco svojih tekmovalcev. "Najbrž bi lahko petdeseti ali šestdeseti klub v Kanadi ugnal najboljše moštvo v Evropi," se je pred finalnim obračunom na olimpijskem turnirju hvalil Kanadčan George Karrys, nato pa s soigralci izgubil proti Švicarjem s 3:9.
Kanadčani so bili znova neuspešni štiri leta kasneje v mestu mormonov. V finalu so tesno, s 5:6 izgubili proti Norveški. "Grozno se počutim," je po tekmi dejal kanadski kapetan Kevin Martin ter dodal: "Kar se olimpijskega srebra tiče... Prepričan sem, da bom čez nekaj časa z njim povsem zadovoljen, vendar v tem trenutku sem zaradi tega zelo nesrečen". Morda pa bo ravno Torino vrnil nasmeh na obraze kanadskih igralcev curlinga.
