London – Najbolj ameriški atletski disciplini v zgodovini OI sta bila teka na štadionskem krogu – 400 m in 400 m ovire. Osvojili so 13 od 16 zlatih kolajn. V zadnjih letih so tako kot v šprintu morali priznati premoč novim šampionom s Karibov. V šprintu jih je na zadnjih dveh igrah osmešil Usain Bolt, na ovirah z dvema zlatima kolajna Felix Sanchez.
Najbolj grenak poraz so doživeli v svoji paradni disciplini – 400 m. V Londonu ne samo, da po sedmih zaporednih zlatih odličjih in trojnih zmagoslavjih nato v Atenah 2004 in Pekingu 2008 niso osvojili kolajne, ampak so ostali brez finala! »Ponižala« sta jih najstnika iz Grenade in Dominikanske republike, James Kirani in Santos Luguelin, za katere strokovnjaki menijo, da sta največja tekaška talenta novejših rodov.
Največji tekač na 400 m v zgodovini Michael Johnson meni, da ima Kirani vse možnosti, da izboljša njegov svetovni rekord (43,18), če bo odpravil svoje pomanjkljivosti v tehniki. Še bolj pa stavi na Bolta, ki mu je že lani svetoval, naj se po Londonu osredotoči na 200 in 400 m. Izziv so seveda svetovni rekordi na treh »šprinterskih disciplinah« – 100, 200 in 400 m. Če sta v stotici in dvestotici pomembna pospešek in maksimalna hitrost, je na 400 m odločilna prvina hitrostna vzdržljivost. Sloki Bolt ima vse atletske vrline in postavo za 400-metraša, saj ni tako z mišicami nabit kot denimo njegov glavni tekmec Yohan Blake.
Američani so zgodovino teka na 400 m pisali s svetovnimi rekorderji in olimpijskimi šampioni Leejem Evansom, Danyjem Everetom, Harryjem »Butchom« Reynoldsom, Jeremyjem Warrinerjem, LaShawnom Merritom in seveda Johnsonom. Koliko jim pomeni, je najbolj pokazal zmagovalec iz Montreala 1976 Alberto Juantorena, sicer specialist za 800 m. Za vekomaj je ostal legenda, ki je do Londona prekinil ameriško prevlado. Igre v Moskvi in zmago Rusa Viktorja Markina ne štejejo, ker so bile brez njihove udeležbe nepopolne. Prepričani so, da je katastrofalni nastop v Londonu na rovaš poškodbe branilca naslova iz Pekinga Merritta, ki se je poškodoval v kvalifikacijah. Ob tem pa pozabljajo, da je Kirani premagal Merritta že lani na SP v Daeguju.
Bolj, kot da iščejo tolažbo v nesrečnem Merrittu, bi jih moralo skrbeti, da nimajo tako nadarjenih mladcev, kot sta 19-letni Kirani in 18-letni Luguelin, sicer mladinska svetovna prvaka. Luguelin je tudi edini z letošnjega mladinskega SP, ki se je okitil s kolajno. V zgodovini teka na 400 m, ki velja za disciplino izkušenih tekačev, doslej še ni bilo tako uspešnih najstnikov. Karibskih mladcev pa ameriški vzorniki ne zanimajo, čeprav večinoma študirajo v ZDA. Obrnili so se k sebi, k svojim rojakom. Luguelina vodi izjemni Sanchez. Kirani, ki je obnorel Grenado s prvo olimpijsko kolajno, pa želi biti sam svoj. Pravi, da želi slediti svojim ciljem in ne Johnsonovim.
»Nočem nobenega lova za rekordom in primerjave, ker bom prevečkrat razočaran,« razmišlja mladenič, ki sicer vse počne po ameriško na študiju v Alabami v ZDA. V rojstnem mestu Jesseja Owensa ga trenira nekdanji ameriški olimpijec in član zmagovite šprinterske štafete iz leta 1976 Harvey Glance, njegov menedžer pa je nekdanji šampion teka na visokih ovirah Renaldo Nehemiah.