Tiskane izdaje
London – S sčitom ali na njem? Le ti dve možnosti si je sam predvidel kajakaš Peter Kauzer z napovedjo, da ga na OI zanima le zlato. Toda takšna opredelitev se zdi še kar preveč kruta. Nenazadnje Hrastničan ob vseh uspehih na vseh drugih tekmovanjih še nima olimpijske kolajne. Prvencu s srebrnim ali bronastim sijajem pa bi težko rekli neuspeh.
Poskus, da bi s svetovnim prvakom in zmagovalcem svetovnega pokala v letih 2009 in 2011 podrobneje razpredali o pričakovanjih pred današnjim polfinalom in finalom, je bil vnaprej obsojen na neuspeh. »Saj veste, na kaj merim. Nima smisla ponavljati iste fraze,« je zabičal po nedeljskih kvalifikacijah z odločnim pogledom. In počutili smo se, kot bi astronavta pred poletom na Mars vprašali, kaj pričakuje od poti. Da bi prišel do cilja in nazaj vendar!
Prvič po štirih letih – po neuspehu na OI v Pekingu, kjer je zasedel šele 13. mesto in na cilju od jeze zlomil veslo – je Peter Kauzer le priznal, da je pred štartom čutil znake živčnosti. Ambiciozna žilica mu zagotovo ni dala miru niti po dveh ogrevalnih nastopih. Med polfinalno petnajsterico se je prebil s petim rezultatom in čeprav je po ponesrečenem prvem slalomu v drugem veslal dokaj zares, je zaostal za Nemcem Hannesom Aignerjem, Špancem Samuelom Hernanzom, Čehom Vavrincem Hradilekom in Belgijcem Mathieujem Dobyjem. Ob tem pa je bil na progi počasnejši od Švicarja Mika Kurta, ki je napredoval s štirimi kazenskimi sekundami, in nekaterih drugih tekmecev, ki so po zadnjih vratcih zadovoljno dvignili vesla in pustili, da jih je do cilja ponesel vodni tok.
Da ima slovenski slalomski as v rokah ogromno rezerve, seveda ni dvoma. Toda danes bodo igrali zelo pomembno vlogo številni drugi dejavniki, predvsem živci. V tekmovanjih, ki so na sporedu vsako leto in dopuščajo možnost hitrega popravnega izpita – SP, EP in preizkušnjah svetovnega pokala –, je že dokazal, da ima skoraj jeklene. Štiriletno kovanje načrtov za olimpijske igre pa lahko pregloda tudi najtrši material, takšnim izzivom so kos le pravi šampioni.
Peter Kauzer od lanske dvojne krone ne more pokazati uspehov na njegovi običajni ravni in po tem spominja na kajakaša, ki ga želi prehiteti. Tudi Andraž Vehovar je pred 16 leti načrte v celoti podredil olimpijskemu nastopu v Atlanti, saj se je želel ogniti razočaranju iz prejšnje sezone, ko se je kot za šalo vzpenjal na zmagovalni oder v svetovnem pokalu, jeseni pa odpovedal na SP. In osvojil prvo srebrno olimpijsko kolajno po osamosvojitvi Slovenije. »Ker sem si že lani zagotovil mesto v reprezentanci, sem se povsem osredotočil na OI. Sposoben sem poseči po kolajni. Če bi vedel, da je ne morem dobiti, ne bi tako trdo treniral ...« je tedaj zatrjeval Vehovar, ki je za Kauzerja navijal v Pekingu in tudi danes bo stiskal pesti, da bi se mu pridružil na častnem seznamu dobitnikov odličij.
Na zadnjih OI so Slovaki osvojili zlate kolajne v slalomu na divjih vodah med kanuisti (Michal Martikan), kajakašicami (Elena Kaliska) in dvojci; Pavel in Peter Hochschorner letos naskakujeta celo četrto zaporedno zmago. Toda kaj ob snidenjih ponavljajo njihovi novinarji? Da bi vse tri zamenjali za odličje na tekmi kajakašev. In kaj vse bi dali, da bi bil Peter Kauzer res Slovak, kot so pomotoma zapisali na marsikaterem tekmovanju.
Sedemkrat med deseterico
Najboljše uvrstitve slovenskih kajakašev na OI:
2. Andraž Vehovar (Atlanta '96)
6. Marjan Štrukelj (Barcelona '92)
7. Jernej Abramič (Atlanta '96)
9. Albin Čižman (Barcelona '92)
10. Janez Skok (Barcelona '92),
Dejan Kralj (Sydney 2000)
Uroš Kodelja (Atene 2004)
