Po neprespani noči Korošec obtičal na uvodni oviri

London – Prišel, videl, izpadel. Letošnja olimpijska zgodba Damirja Dugonjića je trajala le dobro minuto, čeprav je pripotoval v angleško metropolo kot eden od glavnih slovenskih adutov. A je tudi po sobotnem razočaranju in izpadu v kvalifikacijah na 100 m prsno ohranil pokončno držo.

Po podvigu na EP ste si želeli veliko, dobili zelo malo. Kje se je zalomilo?

Škoda, da nisem bil dve desetinki hitrejši. Prehitro sem začel in v prvih 50 metrih naredil en zavesljaj več kot ponavadi. To me je malo vrglo iz tira in na koncu mi je tudi zmanjkalo moči. Vedel sem, da bo treba plavati hitro, nisem pa pričakoval, da bo kar 12 tekmecev že v kvalifikacijah plavalo pod minuto.

Vaš čas 1:00,77, s katerim sta zasedli 18. mesto, vendarle ni obetal preboja v finale, ki je bil tihi cilj.

Rezultat ni tako slab, da ne bi zadostoval v običajnih okoliščinah, toda kvalifikacije so bile izjemno hitre. V uvodnih nastopih nikoli ne veš natanko, kako si pripravljen in kako naj začneš. Ob vsakem naslednjem štartu je lažje in res je škoda, da nimam na voljo še nastopa na 50 m prsno ali vsaj štafetne preizkušnje. Za igre 2016 vse resneje razmišljajo, da bi uvrstili v spored šprinterske discipline na 50 metrov. To bi bilo nekaj zame, saj sem tam zelo hiter.

Si lahko očitate kakšno napako med kvalifikacijskim nastopom?

V zadnjih desetih metrih me je povsem pobralo. Prepričan sem, da sem izgubil sekundo. V prvih 50 metrih sem bil povsem sproščen, nadaljeval sem slabše, kar se mi rado zgodi v prvih nastopih na velikih tekmovanjih. Na EP mi ni treba plavati na polno, da se uvrstim v polfinale.

Ste bili morda žrtev treme, ki na OI tako rada omrtvi športnike?

Prvič se mi je primerilo, da noč pred tekmo nisem mogel zaspati. Verjetno zato, ker sem gledal televizijski prenos otvoritve OI, kar je le še dodatno podžgalo pričakovanja pred nastopom. Zaspal sem ob tretji uri zjutraj, zbudil sem se ob šestih, saj nisem mogel več spati. Tri ure niso veliko, vendar bi morale zadostovali za polfinale. V vodi sem se dobro počutil. Res pa je, da je težko nadomestiti zaostanek, ko ti tekmeci pobegnejo. Mogoče je bila največja napaka, da sem jim dovolil, da so mi ušli.

Ste imeli s prve proge slab pregled nad dogajanjem?

To je bilo dodatno psihično breme. Včasih je stranska proga ugodna, saj lahko pobegneš in te drugi ne opazijo. To velja predvsem na 50 metrov. Na 100 pa te vidijo pri obratu. Je pa res, da raje nastopam v nekoliko slabših skupinah, v katerih plavaš na zmago, tokrat pa sem poskušal ohraniti stik z vodilnimi.

Poudarili ste pomen dobrih kopalk, ki vam krepijo samozavest. Je šlo tokrat brez zapletov?

Nosil sem Speedov model, s kakršnim sem plaval v finalu EP in ne morem se izgovarjati na kopalke. Krivo je moje plavanje, usodnih je bilo zadnjih deset metrov. To me jezi, saj ogromno treniram prav za končnico. Najti moram recept, kako bi lahko prehitel tekmece v finišu. Izgleda, da bom imel kost za glodanje pri vadbi.

Kaj boste počeli do odhoda domov?

Zame so OI na žalost končane, preostane mi le navijanje za naše plavalce. Upam, da bomo videli kakšen polfinalni in finalni nastop. Seveda pa bom spremljal tudi druge panoge.