S pekinško formo bi skočila do zlata

London – Kolajne v troskoku so se delile za skoke, dolge od od 14,79 m do 14,98 m, zlati skok pa je z izidom sezone uspel Kazahstanki Olgi Ripakovi. Slovenska rekorderka Marija Šestak je s 13,98 m olimpijski nastop končala po treh serijah na 11. mestu.

Šestakova je z uvrstitvijo v finale izpolnila osnovni cilj, ki si ga je zastavila, zato se je zadnjega nastopa lotila sproščeno. »Skakala sem bolje, kot kaže izid. Boljši rezultat mi je odnesel veter v prsi, zaradi katerega sem izgubljala hitrost in se odrivala pred desko,« je dogajanje na zaletišču opisala atletinja ljubljanskega Massa. Pri prvem skoku se je soočila z vetrom, ki je pihal kar dva metra na sekundo, in se odrinila za dobro stopalo pred plastelinom. Sodniki so ji namerili 13,84 m, ki jih je v drugi seriji dvignila na 13,98 m. V tretji seriji si je za tarčo postavila izid Kubanke Yargeris Savigne (14,12 m), da bi ujela nadaljevanje z novimi tremi serijami, a je ponovila izid iz druge in se poslovila. Iz skupine osmih je potem izpadla tudi slovita Kubanka.

Četudi so namerjene daljave odstopale od želja, je bila Šestakova po nastopu zadovoljna. »Borila sem se do zadnjega diha, pokazala sem vse, kar sem zmogla. In če delo opraviš stoodstotno, si ne moreš ničesar očitati,« je najprej povedala, od kod izvira njena dobra volja. Potem se je poglobila v podrobnosti. »Če bi skoke merila od odriva, bi bili dolgi okrog 14,20 m, kar je v okviru mojih letošnjih sposobnosti. Zato mislim, da si nimam kaj očitati. Najbrž bi bilo veliko bolje, če nam ne bi nagajal veter. Vse smo ga čutile, a je seveda pri vrhunsko pripravljenih naredil manj škode. Najbolj je oviral po kilogramih lažje skakalke in priznati moram, da me je to ujezilo. Smer skakanja je bila namreč podrejena televizijskim snemalcem. Vse skakalke smo bile presenečene nad to odločitvijo. Očitno je bil prenos spet pomembnejši od tekmovanja, namesto da bi imeli prednost športniki. Ko bi skakali v nasprotno smer, bi bili izidi vseh boljši, tekma pa lepša, « se je mimogrede pridušala nad izbiro.

Šestakova se seveda za krajše skoke ni želela izgovarjati na veter. »Ko pogledam nazaj in moj nastop, sem zadovoljna. Za mano je slab začetek sezone, ko sem že podvomila, ali ima sploh smisel, da odpotujem v London. Č ebi mi nekdo pomladi omenil olimpijski finale, bi pomislila, da se šali z mano. To pomeni, da sem se dobro izvlekla. Istočasno vem, da bi lahko bilo tudi bolje, finalni skoki bi lahko bili vsaj 20 do 30 centimetrov daljši. A, kot sem rekla, uz sebe sem iztisnila vse, kar sem premogla, zato nimam slabe vesti. V športu pač ni nič predvidljivega, včasih se obrne po željah in ti gre vse kot po maslu, drugič pač ne,« je izkušena troskokašica vajena opoteče sreče. Ne nazadnje ima za sabo poučno zgodbo, V Pekingu je pred štirimi leti z vrhunskim izidom 15,03 m končala nastop šele na šestem mestu, danes bi bil tak dosežek zlat.