Z Eolom si Blejca ne bi rada pogledala v oči

London – Ob včerajšnjih 19 stopinjah Celzija so se veslači pridušali, da so razmere skoraj idealne za trening, danes, ko za Iztoka Čopa in Luko Špika prihaja dan D, naj bi bilo zaradi napovedanega vetra že drugače. Slovenski dvojni dvojec v takšnem čaka bržkone najpomembnejša tekma OI, ob 13.30 si bosta v polfinalu poskušala utreti pot med šesterico.

Četudi si vsi želijo, da bi o finalistih odločali le kakovost posameznih čolnov, moč, tehnika in želja posameznih navez, pa napovedi niso najboljše. Kot pravijo v slovenski reprezentanci, naj bi veslačem danes resda zapihalo predvsem v hrbet, a tisto, česar se najbolj bojijo, je bočni veter, ki naj bi občasno tudi potegnil čez prizorišče. Prav zato, ker nista vedela, kako se bo odločil bog vetra Eol, sta Čop in Špik včeraj le ugibala, na kateri progi bosta nastopila. »Če bo veter premočan, bodo lahko tik pred njuno tekmo premešali proge in denimo zmagovalcem predtekmovanj dali prednostne. Ali drugače: če bodo ocenili, da so razmere za veslanje boljše na progi pet in šest, bodo najboljše s sredine prestavili na slednji. A načeloma bi moral veter za takšno odločitev pihati vsaj 6 m/s, napovedi se vrtijo okoli 4 m/s,« je dejal vodja odprave Jernej Slivnik, ki je razkril, da voda v Etonu omogoča zelo hitre nastope, v prvih treh dneh so veslači postavili niz olimpijskih rekordov.

Tega se sicer Čop in Špik v predtekmovanju nista mogla nadejati in potem ko sta izgubila še žreb z litovsko posadko za boljšo progo, prav nič ne čudi manjša slaba volja pri obeh slovenskih asih. »Že zaradi tega sva dobila slabšo progo, poleg tega pa se je v predtekmovanju po najinem nastopu vreme vse bolj izboljševalo, druge skupine so bile hitrejše in tudi čas vpliva na razporeditev po progah. Če bodo menjavali proge, bova v zelo neugodnem položaju,« je razkril Čop, ki včeraj popoldne še ni znal razkriti taktike za polfinale, saj so jo s selektorjem Milošem Janšo do konca razvili šele po večernem treningu.

A skupina z britansko, norveško, litovsko in francosko posadko – Kanadčana pač v tej zasedbi nimata večjih možnosti – že sama po sebi pove, da bo treba od začetka iti na nož. »Predvsem morava zadržati način nastopa iz predtekmovanja. Čoln nama je drsel, nekaj rezerve imava še na sredini, kjer se bova poskušala prebiti v ospredje. Mislim, da bi že v predtekmovanju lahko šla malo bolj agresivno v tem delu, a Litve nisva tako resno jemala, kar sva na koncu drago plačala. Teoretično je seveda možno, da sta Litovca preveč resno štartala v prvem krogu, upam, da imava midva več rezerv. Nista pa onadva še zdaleč največja nevarnost, drugi trije čolni so zelo močni,« dodaja Čop. Prav najboljše tri posadke bodo tudi nagrajene s prebojem v finale.

Najboljši slovenski veslač, ki bo po OI – njegovih šestih – končal izjemno športno kariero, je sicer pri poglabljanju v rezerve pripravljen izpostaviti predvsem motivacijo. Ta iz kroga v krog narašča, s pomembnostjo tekme lahko iz sebe iztisne še veliko več, četudi priznava, da je že predtekmovanje zahtevalo maksimalno zavzetost. Čop in Špik sta sicer daleč najstarejša v svoji skupini, 40-letnemu Čopu v drugih posadkah še najbolj sledi Norvežan Nils Jakob Hoff, ki je 13 let mlajši, Litovec Rolandas Mascinskas pa jih ima komaj 20. »Pa imam občutek, da sva dobro obnovila moči po predtekmovanju. Premora je bilo dovolj in v polfinalu bo treba pokazati že prav vse, kar znamo. Kot rečeno, le upam, da vreme na razplet ne bo vplivalo,« si je zaželel Čop, ki bi se od Londona in tudi kariere še kako rad poslovil z novim odličjem okoli vratu. Pa četudi bronom, ki mu še manjka v olimpijski zbirki.