Dugonjić: Zlato Kitajimi, če se meni ne bo »strgalo«

London – Že ob prvih olimpijskih nastopih bo jasno, v kolikšno pomoč so športnikom uspehi, ki so jih dosegli pred igrami. Plavalec Damir Dugonjić je prišel v London z najbogatejšo popotnico. Zlato na letošnjem EP je resda osvojil v neolimpijski disciplini 50 m prsno, a je tudi na dvakrat daljši razdalji vse prej kot slab.

Po dolgih pripravah 24-letnega Ravenčana že jutri čaka uvodni nastop na 100 m prosto, najpozneje v nedeljskem finalu pa bo zanj že konec olimpijskega izziva, na katerega čaka štiri leta, vse od ognjenega krsta na OI. »V Pekingu sem prvič okusil igre in predvsem nabiral izkušnje, ki mi letos nedvomno koristijo. Pred štirimi leti nisem pričakoval ničesar, zato mi je bilo zelo lahko plavati. Spomnim se celo, kako mi je šlo pred štartom na smeh. Na plavalnih tekmah tribune običajno niso polne, v Pekingu pa so ljudje sedeli eden na drugem. V glavo sem si vbil, da vsi navijajo zame, zato sem plaval zelo dobro in se uvrstil v polfinale,« je svoje tedanje vtise strnil Damir Dugonjić. Letos se je olimpijskega projekta lotil povsem drugače.

»Predvsem sem si zastavil višje cilje. Prvi je seveda polfinale, zato bom moral plavati zelo hitro že v soboto opoldne. Zbuditi se bom moral vsaj pet ur pred štartom in se dobro osredotočiti na nastop. V zadnjih dveh skupinah bomo tekmovali najhitrejši in mene rezultati uvrščajo v predzadnjo. Poskusil se bom držati tekmecev in plavati z njimi,« je pojasnil vodilni slovenski plavalec, ki se je uvrstil na OI s časom 1:00,60 – 20. med vsemi prijavljenimi na 100 m prsno. Kakšen rezultat bi ga zadovoljil v Londonu in kako visoko bi ga ponesel?

»Plavati si želim pod minuto. To je meja, ki jo je težko prebiti. Če na 100 m prsno plavaš tako hitro, pomeni, da si v svetovnem vrhu, za kolajno pa bo potreben dosežek pod 59 sekundami. Prvi favorit je brez dvoma Japonec Kosuke Kitajima, nekdanji svetovni rekorder na 100 in 200 m prsno, ki je osvojil štiri zlate in dve bronasti kolajni na igrah leta 2004 in 2008. V ožjem krogu sta še Italijan Fabio Scozzoli in Južnoafričan Cameron van der Burgh, tem trem bi razdelil kolajne. Seveda če se meni ne 'strga' v finalu in bom plaval fenomenalno,« je razkril svoje načrte Damir Dugonjić. Beseda »strgati« dobi v povezavi z njimi tudi drugačen pomen, saj se v hipu spomnimo letošnjega EP, na katerem je zasedel 7. mesto na 100 m prsno zaradi nezgode s kopalkami. Kaj vse se je spremenilo od tistega nesrečnega dneva v Debrecenu?

»Normo za OI sem dosegel marca v ZDA in tedaj sem razmišljal, ali naj se sploh pripravljam na EP ali samo za OI. S trenerjem sva si rekla, zakaj ne bi šel po kolajno na EP, zato sem se pripravil tudi na Debrecen, vendar ne stoodstotno, pa še teden dni pred nastopom me je mučila viroza. Zdaj čutim, da sem v boljši formi, bolezen se me je izogibala. Počutim se super in običajno plavam tako, kot se počutim. Upam le, da ne bo napak in da bodo kopalke tokrat ostale cele.« In smo že spet pri zgodbi, ob kateri se tudi njemu razleze nasmešek na obrazu. Se ne boji, da bi se lahko ponovila?

»Računam, da se ti kaj takšnega zgodi enkrat v življenju, za vsak primer pa bom imel še rezervne kopalke. Danes sem poskusil model, za katerega sem upal, da bo pravi, vendar mi ne ustreza. Na srečo je dovolj proizvajalcev in jih bom poskusil še nekaj. Velika prednost je že, če misliš, da nosiš najboljše kopalke, časa pa mi ne bo vzelo veliko. Zdajšnji tip seže le od pasu do kolen, zato potrebujem od pet do deset minut, da si ga oblečem. Prejšnji mi je vzel eno uro,« je zagotovil Damir Dugonjić, ki se že veseli podoživljanja pekinških občutkov.

»Vstopnice za plavalne tekme so že lep čas razprodane in pravi užitek bo plavati v takšnem ozračju, čeprav navijanje slišimo le pred štartom. Ko skočimo v vodo, pa nič več. Deloma zaradi vode, deloma zaradi popolne zbranosti. Toda pomembno je, da vsrkaš energijo s tribun in da ti požene kri po žilah že pred prvimi zavesljaji. Ko si v vodi, si prepuščen sam sebi in tekmuješ s fanti v sosednjih progah. Za zdaj OI doživljam, kot da gre le za eno od velikih tekmovanj, nočem si nalagati prevelikega pritiska. V Londonu me bodo spodbujali starši, sestra in prijatelji tako kot na drugih preizkušnjah. Verjetno bo treme res malo več, a se jo bom poskusil otresti čim prej in že v kvalifikacijah pokazati, da sem lahko finalist,« je še poudaril »Dugi«.