Po Humarja s helikopterjem

Od naše posebne poročevalke

Bazni tabor pod južno steno Nanga Parbat – Čakanje se še vedno zdi edini odgovor na slabe razmere, ki vladajo na 6300 m nadmorske višine Rupalske stene na južni strani pakistanskega osemtisočaka Nanga Parbat. Z gobe, kjer se Tomaž Humar nahaja, je že večkrat poskusil prečiti, a je zdrsnil in se komaj ujel. Pripet je na ledeni vijak in na polmetrski polici ostrega raza še vedno visi in čaka. »Zavil« se je v stanje, ko z različnimi tehnikami poskuša varčevati z energijo – doseže plitek utrip srca, odklopi noge in roke.

Plazovi se vse pogosteje prožijo, piha močan veter in sneži. Ostali sta mu še dve plinski bombici, primanjkuje mu opreme – s seboj ima namreč le še tri ledne vijake in 50-metrsko (5,5 milimetrsko) statično kevlarsko vrv. Zmanjkuje mu tudi hrane – že tako tri dni ni jedel skoraj ničesar. Ima še dve juhi, pet topljenih sirčkov, en zavitek pršuta in nekaj piškotov. »Ob teh piškotih, ki so mi še ostali, bom pa res zdržal še en teden,« se je s cinizmom odzval Tomaž. »Ko Humar utihne, takrat je zares hudo. Tako lahko preživi še en teden, samo zelo 'žleht' bo moral bit',« je med drugim izjavil. Z nožem, tankim prusikom in zobmi si je že sešil nahrbtnik, ki se mu je strgal pred tremi dnevi. Vlaga ga dodatno ovira, saj ne more sušiti obleke. Kljub vsemu zdravstvenih posledic ne občuti in ima dovolj volje.

Skrit je v 25 metrov globoki luknji, ki si jo je izkopal včeraj do trdega ledu, medtem so se nad njim osipavali plazovi; v tilnik, nadlakt in čelado ga je zadelo več kamnov. »Za mano je eden izmed manj zavidljivih dni v življenju,« je povedal Humar. Skuhal si je čaj, da se je, odet v mokra oblačila, nekoliko ogrel. Z 'drytooling tehniko' – plezanjem z derezami pod skalo – se je lotil skoraj navpičnega kuloarja. Želi se zgolj pogovarjati o življenju in stvareh, ki so se mu zgodile.

Gora je še vedno zavita v gost oblak, nad 5500 metri sneži in v baznem taboru piha močan veter. Tako slabega vremena pa že dolgo ni bilo. Medtem mu ljudje iz njegove spremljevalne skupine prebirajo spodbudna elektronska sporočila, ki jih prejme tudi po tisoč na dan. Iz ZDA, od koder redno pošiljajo vremensko napoved, je prišla pošta s sporočilom, ki tokrat ni vsebovalo številk. Med vrsticami je bilo največkrat možno prebrati »Carry on! Carry on !«.Ostaja zgolj upanje na izboljšanje razmer. Do tega naj bi prišlo jutri – nato je napovedano spet poslabšanje –, zato se je Humar odločil za poskus reševanja s helikopterjem.