Ljubljana - Miran Stanovnik v slovenskem športu ni neznano ime. Poleg tega, da je že pet let poveljnik športne čete v Slovenski vojski in uspešno tekmuje na najtežjem reliju na svetu - Dakarju, je letos za nameček prevzel še mesto predsednika pri Boksarski zvezi Slovenije. Vsestranski človek, predan športu, ki bo v prihodnje kdaj oblekel tudi boksarske rokavice.
"Z delom v vojski sem si pridobil določene izkušnje, podpira pa me zelo sposobna ekipa, ki mi pri delu še kako pomaga. Ljudje se v svojem življenju vedno znova srečujemo z novimi izzivi, tako je tudi pri meni. Ko sem videl, kako slab je kljub dobrim rezultatom položaj slovenskega boksa, sem se odločil pomagati po svojih močeh. Borci, Robert Kramberger je lani postal svetovni vojaški prvak, si s svojim delom in odrekanjem preprosto ne zaslužijo tako slabega položaja. Odločil sem se, da ne bom samo kritiziral obstoječega stanja, najbolj pa seveda lahko pomagam kot predsednik."
Nekdanje stanje v BZS vsekakor ni bilo rožnato. Tudi zato se je sedež zveze zdaj iz mariborskega konca preselil v Ljubljano. "Imam vizijo. Menim, da smo mi sami znotraj zveze krivi, da zadeve niso tekle, tako kot morajo, mediji niso dobili potrebnih informacij. V prihodnje bo to drugače. Če mi ne poskrbimo za prenos informacij, smo lahko jezni samo nase, če javnost nima slike o naših uspehih. Zaenkrat večino z logističnega vidika delam sam, vendar bom zbral dobro ekipo, ki mi bo pomagala," pravi puščavski lisjak, ki zaradi novih obveznosti svojega motorja ne bo postavil v kot.
V teh dneh (9. - 14. november) bo nastopil na finalu svetovnega pokala v Dubaju, ki bo po njegovi hudi poškodbi prva resna dirka. Januarja 2006 pa bo spet brzel čez sipine na Dakarju, kjer je ob svojem zadnjem nastopu 2003 osvojil skupno 19. mesto ter drugo v kategoriji maraton. "V Dubaju bo zelo težko priti med najboljših 15. Tu bosta tudi Španec Marc Coma in Francoz Cyril Despres, dirka bo nadvse resna. To bo prva dirka po poškodbi, ki sem jo utrpel prav na tem prizorišču. Letos sem zato treniral nekoliko drugače, veliko na kolesu za bazo in na trial motorju za ravnotežje. Tudi letos ostajam na KTM 660 RR, še vedno kot samostojni voznik, saj bi zaradi prestopa v tovarniško moštvo moral pustiti službo v Sloveniji. Iz KTM so me večkrat vprašali za poglobljeno sodelovanje, vendar menim, da sem za kaj takega že prestar. Kljub temu mi zelo pomagajo in se nanje lahko vedno zanesem. Na koncu gre že za 12 let sodelovanja med nami."
Od kot Stanovnik črpa toliko energije za vse te projekte, še sam ne ve najbolj natančno. Pravi, da gre tukaj predvsem za motiv. "Ne gre mi toliko, da bi iz vsega potegnil nek denar. Gre bolj zato, da lahko sebi in drugim dokažem, da zmorem. Zdaj po poškodbi, je motiv še toliko večji. Mislim, da nobena težava ni nerešljiva. Podpira me punca Pika in vsa moja družina, tako da mi ni težko. Kljub temu, da je strah pri njih kdaj še prisoten, mi zmeraj stojijo ob strani. Ob taki podpori pa ni težko delati," še pravi 41-letni inženir strojništva iz Loga pri Brezovici.