Pripeljal bi Beckhama in Rooneyja

Zaprisežena nogometna angleška nacija sanja o naslovu prvakov, prvem po letu 1966, in dejansko ji postava s sanjsko zvezno vrsto Gerrard-Lampard-Beckham zagotavlja precej možnosti za vrh.

Objavljeno
18. januar 2006 08.00
Sven Göran Eriksson in David Beckham
»Trideset let bolečin, a sanje še vedno trajajo,« so še v prejšnjem desetletju prepevali angleški nogometni privrženci, najbrž pa bodo s prav podobnimi besedami – namesto trideset pač štirideset – pospremili svoje junake na junijsko SP v Nemčijo. Zaprisežena nogometna nacija namreč sanja o naslovu prvakov, prvem po letu 1966, in dejansko ji postava s sanjsko zvezno vrsto Gerrard-Lampard-Beckham zagotavlja precej možnosti za vrh. Ko le spet na Otoku ne bi razpredali o novi aferi, vnovič s selektorjem Svenom-Göranom Erikssonom v glavni vlogi!

Ko bi človek pogledal k angleški selektorski klopi, bi si mislil, da ji vlada umirjeni, racionalni in vselej urejeni Skandinavec. Pa to očitno ni tako. Afere se lepijo nanj kot čebele na med in najnovejša je udarila v javnost te dni: Eriksson se je ujel v zvijačo lažnega arabskega šejka, ki je bil pravzaprav novinar vplivnega otoškega tabloida News of the World.

»Pri nas smo vajeni maškar in pustnih norčij, saj poznamo karnevale, na Otoku pa za te poskrbi kar rumeni tisk,« so nemški časnikarji na vedro plat obrnili najnovejšo afero, pri kateri pa se Angleži pri priči zresnijo in vedno znova po svojih pubih premlevajo, le kako je lahko nasedel nacionalni selektor. In za kaj je pravzaprav šlo?

Novinar, ki se je predstavil kot šejk, je povabil Šveda v Dubaj in mu predstavil ambiciozen projekt vodenja enega od klubov angleškega premiershipa. Angleškega selektorja je vprašal po nasvetu, ta je označil Aston Villo za prav primerno »bazo za vlaganje«. Kajpak bi bil junak zgodbe z reprezentančne klopi lepo nagrajen (5 milijonov funtov letno, ob tem pa še posebne premije), sam pa je kar neposredno udaril z imeni, ki bi jih pripeljal h klubu: »David Beckham pri Realu ni zadovoljen, podobno je z Michaelom Ownom pri Newcastlu. Privabili bi Wayna Rooneyja in Ria Ferdinanda. Le s Stevom Gerrardom, Liverpoolovo ikono, ne bi šlo. On bo do konca športne poti ostal zvest svojemu klubu in navijačem z rdečimi šali.« Novinar pa je pridno beležil načrte trenerja, ob katerih je bil britanski tisk ogorčen.

»Namesto da bi razmišljal o kar najbolj ustrezni pripravi za SP, ki ga vsi tako nestrpno pričakujemo, razpreda o vodenju kluba, pri katerem sicer ni prostih delovnih mest,« je bila rdeča nit zapisov v številnih britanskih načrtih, pri News of the World, kjer so režirali in izvedli novo nogometno dramo, pa so udarili z le tremi besedami čez naslovnico – Svenovi umazani načrti.
Navijači so ogorčeni, David O'Leary, sedanji menedžer Aston Ville, pa je na spletni strani združenja ligaških menedžerjev zapisal: »Res ni sprejemljivo, da nacionalni selektor razlaga o menjavi 'glavnega in odgovornega' na klopi pri klubu. Svenu sem ponudil celo pomoč pri pripravi izbranega moštva, potem ko bo »premiership« končan. Takrat bomo vsi morali strniti moči za uspeh na SP. Brez skrbi, pomagal mu bom, če bo le hotel, toda svojega ogorčenja ob njegovih izjavah le ne morem skriti.«

Jasno, uspeh poleti v Nemčiji bo pokril tudi te najnovejše Erikssonove grehe, a zdi se, da jih je v svojem dosjeju vendarle nabral preveč. Zato so zelo blizu realnosti trditve poznavalcev na Otoku – da bo ne glede na bero SP 2006 – poleti igralce s tremi levi na prsih za vekomaj zapustil.