Tiskane izdaje
Beograd – Ker pri 28 letih Marko Milič niti ni najstarejši v izbrani vrsti, za slabo leto ga prekaša Rašo Nesterović, za mesec pa Goran Jurak, bi celo najbolj pronicljivi podvomili, če bi naleteli na podatek, da je manjkal le na prvem prvenstvu stare celine od debitantskega nastopa Slovenije leta 1993. Pa vendar statistika ne laže. Kranjčan bo jutri proti Bosni in Hercegovini že šestič nastopil na EP in postal tudi absolutni slovenski rekorder. Za seboj bo pustil tako Borisa Gorenca in Maria Kraljevića kot Marka Tuška (po 5 nastopov na EP), ki bi mu tokrat edini še lahko sledil, če ga ne bi ustavila poškodba hrbta.
Od naše poročevalke
Ni od muh, da se lahko pohvalite s toliko nastopi na EP. Se zaradi vseh izkušenj, ki ste si jih nabrali v teh letih, s kaj lažjim srcem lotevate projekta Beograd 2005?
Morda z manj treme, a z enakimi, če ne večjimi zahtevami do sebe in drugih. Nedolgo tega sem razmišljal, kaj se je spremenilo. Po vseh neuspešnih poskusih slovenske reprezentance v zadnjih letih sem celo še bolj motiviran, da dosežemo odmeven rezultat. Moja vloga se je sicer nekoliko spremenila. Prej sem jaz sprejemal nasvete od drugih, zdaj jih delim. Zame je posebna čast igrati v izbrani vrsti, ne mika me osebno dokazovanje, niti se ne želim ukvarjati s svojo statistiko. Prejšnja leta sem tekme končal tudi s po 20, 25 točkami, a kaj ko to nič ne pomeni, če ni pravega rezultata.
Lansko prehodno obdobje, ko je novi selektor Aleš Pipan naredil prepih v izbrani vrsti in pripeljal nekaj svežih imen, ste zaradi poškodbe izpustili. Ste po zadnjih pripravah z novim ogrodjem ekipe zadovoljni?
Mladi so prinesli novo energijo, ki je precej sproščujoča. Pri tem mislim na Erazma Lorbka, Uroša Slokarja in druge. Gre za fante, ki so v svojih klubih že dosegali odmevne rezultate na evropski sceni, pa tudi v mlajših reprezentančnih kategorijah. Saj ne rečem, da se kdaj pa kdaj med pripravami ni zaiskrilo. A to so majhne iskrice, logične, ko pa toliko časa prebijemo skupaj. Vesel sem le, da smo vedno vse uredili med sabo in ne pred javnostjo.
V prejšnjih letih niste varčevali z jezikom, kadar je bilo glede organizacije priprav upravičeno treba povedati nekaj krepkih čez KZS. Je bilo letos drugače?
Zagotovo. Vse je potekalo, kot je treba, od namestitve, nujne opreme do izbire tekmecev in turnirjev v pripravljalnem obdobju. Prejšnja leta so pri KZS sprejemali vse mogoče ponudbe, tako rekoč od vsakogar, ki je imel pet minut časa in nam je ponudil brezplačno večerjo. Včasih smo se tudi po 20 ur vozili na prijateljske tekme. Tega letos ni bilo in KZS je gotovo naredila korak naprej.
Je bila poškodba Bena Udriha hud šok za vas, igralce?
Vsaka poškodba je nov šok za ekipo. Če pa se pripeti enemu od nosilcev igre in za povrh še v zadnjem trenutku, pa je vse skupaj še toliko težje. Primanjkljaj bomo poskušali zakrpati po najboljših močeh, a gotovo se bo njegova odsotnost kljub našemu trudu poznala.
Še zdaleč pa ni edini as, brez katerega ste morali prispeti v Beograd. Poškodbe in klubske obveznosti so onemogočile tudi Saša Ožbolta, Marka Tuška, Matjaža Smodiša, Ivico Jurkovića. Koliko smo brez njih na slabšem?
Ogromno. Tolažimo se, da tudi druge udeleženke EP niso bile brez težav. Sem pa optimist. Verjamem v te fante, ki so tukaj. Ne smemo pač v nedogled jokati za izgubljenimi aduti, čeprav sta denimo Beno in Sašo zame še vedno del ekipe. Poleg tega računam na navijače. Zadnja leta so igrali odločilno vlogo tako pri nogometu kot rokometu, zdaj jih v Beograd prihaja skoraj 4000 in upam, da so oni tisto, kar nam je manjkalo v prejšnjih letih. Čutim sicer, da smo sposobni priti v četrtfinale. Resda nismo dominantna ekipa, ob pogledu na katero bi rekel, glej tile so lahko evropski prvaki. Vendar imamo nekaj močnih adutov. In ko si enkrat med osmerico najboljših, si lahko prvi ali osmi.
V čem vidite največjo nevarnost predtekmovanja?
V tem, da ni favoritov niti »outsiderjev«. Vsi mislijo, da bomo mi gladko ugnali Bošnjake, vendar je prva tekma dokaj posebna. Gre za uvodni nastop, med katerim smo vsi igralci še malce živčni, vsi pridemo na parket še povsem sveži. Zato se najbolj bojim, da nas ne bi doletela kakšna mrzla prha, glede na to, da smo na papirju favoriti.
