Tiskane izdaje
Koper – Med prvim slovensko-hrvaškim pokalom se je najbolj razvnela polemika o tem, kje bi moral na evropskem prvenstvu v Švici igrati Sergej Rutenka. Na levem zunanjem, na katerem je bil dve sezoni zapored prvi strelec lige prvakov, ali na srednjem, kamor ga je postavil selektor Slavko Ivezič. Jasno je le, da je Rutenka ne glede na to, na katerem položaju igra, eden ključnih mož slovenske vrste. To je dvakrat potrdil v Kopru, kjer je odločilnemu golu proti Nemcem zmagovitega dodal tudi v drami proti Madžarom.
»To, da sem jaz odločil obe tekmi, je bilo zgolj naključje, ki sem ga dobro izkoristil. Zdaj igram v drugi vlogi, tako da sem bolj osredotočen nanjo. Moje delo na srednjem zunanjem je precej drugačno, kot je bilo na levem. Moram igrati za druge zunanje igralce,« je Rutenka povedal o (ponovni) spremembi poklica. Zanj selitve po igrišču še zdaleč niso tuje. Nekoč je bil krožni napadalec, ko je prišel v Slovenijo je bil pri Gorenju levi zunanji, v Celju se je prelevil v srednjega, po prihodu Uroša Zormana pa se je spet pomaknil na levo. Podobno se mu je zgodilo ob prestopu k Ciudadu Realu. Trener Talant Dušebajev si ga je omislil kot organizatorja igre, a je pri tem vztrajal le prvi mesec te sezone. Nato mu je vrnil njegovo »naravno« strelsko vlogo. Se je torej Ivezič odločil pravilno, ko mu je spet v roke dal dirigentsko palico?
»Tega ne morem ne potrditi ne zanikati. Rad igram, z veseljem sem se vrnil v reprezentanco. Selektor mi je pač namenil to vlogo in raje jo igram, kot pa sedim na klopi in bentim, zakaj nisem na parketu kot levi zunanji,« je za Rutenko na prvem mestu to, da lahko tako ali drugače vpliva na igro svoje ekipe. Zaveda pa se, da je v njegovem organizatorskem delu še veliko rezerve. »Veliko je še prostora za boljšo igro, veliko bo še treba delati. Na levem zunanjem sem poznal le nekaj akcij, ki sem jih ponavljal. Tu moram imeti v glavi precej več kombinacij, moram biti bolj osredotočen, opazovati moram, kaj počnejo soigralci, imeti moram pregled nad igro in jo voditi. Posebnih težav s prilagajanjem na novo vlogo sicer nimam, rezerv pa imam še dovolj pri križanjih in drugih akcijah,« je Rutenka prepričan, da lahko dobro opravi svojo nalogo. Ob njegovem vodenju se sicer dodobra spremeni »fizionomija« slovenske igre. Je manj tekoča kot pod dirigentstvom Uroša Zormana, pa tudi Ivezičeve tretje »rešitve« Roka Ivančiča, zato pa druge razsežnosti dobiva z Rutenkovimi prehodi na položaj drugega krožnega napadalca.
»Saj sem bil včasih krožni napadalec in še vedno imam rad boj na črti. Posebej, ko igram z dobrimi zunanjimi igralci, ki znajo podati. Pri takšnih strelih še bolj uživam,« je naturalizirani Slovenec iz Belorusije predstavil svojo »dodano vrednost«, ki še najbolj opravičuje Ivezičevo odločitev. Če je sporna ali ne, se je na koprskih tekmah slovenski vrsti dvakrat za las izšlo. Madžari pa niso bili nič lažji zalogaj kot evropski prvaki Nemci.
»Meni je bilo težje igrati proti Madžarom, imajo močno ekipo in igrajo zelo plitko obrambo, proti kateri si je zelo težko priigrati priložnost na črti. Poleg tega delajo veliko ostrih prekrškov,« je o naših težkokategornih vzhodnih sosedih povedal Rutenka. Kaj pa slovenska igra in možnosti na evropskem prvenstvu v Švici?
»Po tem turnirju še ne gre ocenjevati forme in možnosti za evropsko prvenstvo. Pred njim bo še nekaj sprememb. Smo močnejši, kot smo bili na SP v Tuniziji, mlajši igralci so bogatejši za to afriško izkušnjo, poleg tega se je vrnil Renato Vugrinec. Naša ekipa pa je kljub temu še vedno povsem nepredvidljiva. Lahko premagamo kogar koli, lahko pa tudi zelo nepričakovano izgubimo, tako da raje ne bi nič napovedoval. Lahko povem, da si dobrega rezultata zelo želimo in bomo zanj storili vse,« je previden Rutenka, ki se ne bi rad še enkrat opekel, kot se je z 11. mestom na OI v Atenah in 12. na SP v Tuniziji.
