Tiskane izdaje
Zürich – Na odločilnih tekmah evropskega prvenstva ni bilo prostora za romantiko. To brez dvoma še »zganjajo« Hrvati s svojo domiselno in duhovito igro, brez katere bi bil rokometni svet precej bolj dolgočasen. A to ni več formula za osvajanje lovorik, če v zaledju ni prave številčnosti igralcev in telesne moči. Rokomet brez dvoma brzi v to smer – hitreje in močneje. Slovenija tokrat še ni bila pripravljena na to, eden ideologov nove igre Zvonimir Serdarušić pa je prepričan, da se lahko s svojimi dobrimi posamezniki pridruži rokometni »formuli ena«.
Od našega poročevalca
»Pričakoval sem, da bom Slovenijo gledal na sklepnem delu v Zürichu. Ob pogledu na vašo ekipo vidite samo prave, dobro šolane igralce. Slovenija bi po igralskem kadru vsekakor sodila med ekipe, ki so se borile za najvišja mesta,« je bil nad slovenskim izkupičkom razočaran Serdarušić, eden najbolj priznanih rokometnih strokovnjakov, ki je bil v Švici prvi predavatelj velikega trenerskega seminarja.
»Neizogibno je, da bo rokometna igra postajala vse hitrejša. Prave ekipe bodo narekovale neusmiljen ritem, ki mu njihovi tekmeci ne bodo mogli slediti. Če bo nekdo igral hitro brez prestanka, bo druga ekipa pod hudim psihičnim pritiskom, če ne bo znala odgovoriti na pravi način. Edina rešitev zanjo bo, da bodo morali igrati vsi njeni igralci. S tem se bo ritem zvišal tudi na drugi strani in posledično bodo vsi igrali hitrejši rokomet in več bo golov,« je sodobni rokomet po svojem okusu predstavil Serdarušić. Sodeč po teh besedah je bila v tem pogledu Slovenija korak za tekmeci. Vzorčni primer je bila tekma s Francozi, ki so z narekovanjem tempa v hipu zlomili naše rokometaše. Ti so za deset golov zaostali, še preden so se dobro zavedli, kaj jih je doletelo.
Trend hitenja, v katerem praktično ni več klasičnih organizatorjev igre (Ivano Balić in Uroš Zorman sta ena redkih preostalih), pa naj ne bi nič vzel kakovosti igre. Znanje bo imelo zdaj še večjo prednost pred surovo močjo. »V hitrem rokometu, ko gre šest igralcev v šprintu v napad proti šestim tekmecem, je težje natančno spraviti žogo do prostega soigralca, kot če se igra počasi. Hiter rokomet ne daje prednosti fizično najmočnejšim, ampak tistim z največ znanja. Poleg tega gledalci prihajajo gledat mladino, ki igra hitro in energično. Nihče noče žvečenja žoge, menjave treh igralcev pri prehodu iz obrambe v napad, 20-sekundnega 'porivanja' žoge po prejetem golu od vratarja do sredine igrišča,« je Serdarušić v Švici »prodajal« model igre, ki je iz bundeslige naredila uspešnico.
Blizu temu »idealu« so tudi v Španiji, torej bi moral biti večini naših legionarjev domač. Serdarušić se v težave naše reprezentance ni hotel vtikati, čeprav jih, sodeč po izmikanju ob kočljivih vprašanjih, dobro pozna. »Rutenko bi imel rad v svoji ekipi, ni pa pomembno, kako bi ga uporabil,« je povedal 55-letni trener, ki v slovenski ekipi vidi veliko potenciala. Tudi na vedno »tankem« mestu krožnega napadalca. »Zorana Lubeja zelo dobro poznam in vem, da zna vse o igri na črti. Zakaj njegov učinek ni bil pravi, pa bi se moral vprašati nekdo drug,« je Serdarušić še povedal o slovenski izbrani vrsti, v kateri ima tudi svojega klubskega varovanca Vida Kavtičnika. Na evropskem prvenstvu v Sloveniji so ga razglasili za najboljše desno krilo, v Švici je bil eden slabše izkoriščenih igralcev v naši izbrani vrsti.
»Vid pri Kielu igra samo na desnem krilu. Mora se še veliko naučiti, ampak je igralec, ki bi si ga lahko želel vsak trener. Zaradi rokometnih in osebnostnih lastnosti. Pri meni je šele pet mesecev in od mene ni doživel še nobene kritike, pa če je igral dobro ali ne. Pazimo, da se ne bi izgubil na poti proti vrhu. O njem se bo na veliko govorilo šele čez dobro leto ali dve,« svetlo prihodnost slovenskemu levičarju napoveduje Serdarušić. Njegova beseda pa bi morala v rokometnem svetu nekaj veljati. S Kielom je osvojil osem naslovov nemškega prvaka in s svojo legendarno švedsko kolonijo krojil tudi evropski rokometni vrh. S Kavtičnikom, Nikolo Karabatićem & Co. se mu obeta še eno dobro desetletje.
