Turk v lovu za rekordi bratov Petrič

Budimpešta - Plavalec Žita Gorenjke Radovljice Luka Turk se je na evropskem prvenstvu v Budimpešti z državnim rekordom 15:09,12 končno prebil iz drugorazrednega v prvokategornega plavalca slovenske reprezentance in se z 10. dosežkom sezone na svetu močno približal tudi svetovnemu vrhu. 20-letni Gorenjec ob tem pristavlja, da v plavanju še ni rekel zadnje besede.

Turk, ki je konec leta 2003 za nekaj mesecev že opustil plavanje, je nase prvič resno opozoril na svetovnem prvenstvu, ko je dosegel normo za SP, v Montrealu 2005 pa je z izidom 15:30 zasedel 17. mesto. Enako uvrstitev je ponovil decembra na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih, ko je Borutu Petriču odvzel rekord na 400 m prosto, v Budimpešti pa je zrušil še rekord Darjana Petriča na 1.500 m prosto (15:10,20), s katerim je slednji na svetovnem prvenstvu pred 24 leti osvojil srebrno medaljo.

"Z rekordi sem neobremenjen. Je že v redu, če se zruši tako star in ugleden rekord, sam pa sem bolj navdušen nad lastnim časom, ki sem ga odplaval," ob tem pravi reprezentant. Zelo blizu je bil na EP tudi rekordu Boruta Petriča na 400 m prosto, s katerim je ta v Splitu leta 1981 postal evropski prvak in verjetno bo tudi ta izid "padel" na eni od naslednjih velikih tekem.

Do EP je imel Turk osebni rekord 15:30. Popravil ga je za velikih 21 sekund, ki ločujejo dobre plavalce od najboljših. "Sam ne vem, kje sem zbral moč za to. Energijo sem potegnil nekje iz dna in je kar letelo. Res je tudi, da sem malo spremenil tehniko in delal manj z nogami in bolj sproščeno. Če si utrujen pri 300 metrih, je tekme konec." Ne gre prezreti, da je novi slovenski rekorder že v prvem velikem finalu pokazal tudi izjemno zbranost. Plaval je svojo tekmo in ni sledil najhitrejšim ter v finalu uspel izjemen dosežek iz predtekmovanja še nadgraditi.

O plavalnih začetkih Turk dodaja, da mu je bila voda od nekdaj všeč in da ga je bilo težko spraviti iz nje, zato ni čudno, da se je odločil za plavanje. "Bolj se lahko sprašujem kje bi bil, če bi se leta 2003 dokončno odločil, da neham plavati." Pa tudi najdaljša proga mu je bila podobno kot plavanje določena vnaprej. "Tudi pri atletiki v šoli sem bil v teku na kratke proge vedno med najslabšimi in na daljše proge med najboljšimi. Nimam velike hitrosti, zato pa sem zelo vzdržljiv."
Tudi cilji za naprej za Turka še niso natančno določeni. Decembra ga čaka evropsko prvenstvo v 25-metrskih bazenih v Helsinkih in marca svetovno v 50-metrskih bazenih v Melbournu. "Ne vem kako bo z načrtovanjem forme. Vsekakor bom dal tudi v Helsinkih vse od sebe, s trenerjem pa se bom moral pogovoriti, če je možno napraviti dva vrha. Moj cilj je Melbourne, kjer si bom skušal zagotoviti pot na olimpijske igre v Pekingu. Kratki bazeni mi ne ležijo preveč in tudi pomenijo mi manj. Če bi bili še nekaj krajši, bi od stalnih obratov verjetno dobil vrtoglavico," je našel šalo Turk, kar je pri 60 dolžinah bazena v 25-metrskem bazenu in in enem obratu manj tudi razumljivo.

Plavalec, ki pravi, da rad zaigra tudi kakšen biljard, igram z žogo pa se zaradi nekaterih poškodb izogiba, je bolj kot v tekme, usmerjen v lastne dosežke. Do popolnega svetovnega vrha mu manjka še kakšnih 10 sekund. "Na kakovosti treninga se bo težko kaj spremenilo, rezervo pa imam v obsegu."

Obenem pa Turk dodaja, da bo do sprememb moralo priti, saj bo jeseni vpisal študij kemijske tehnologije in razpored treningov se bo nekoliko prilagodil tudi urniku na fakulteti, nikakor pa jih ne bo manj.