Potem ko v letošnji sezoni le Trboveljčan Klemen Lavrič zastopa slovenske barve v bundesligi, bi se mu v prihodnji sezoni utegnil pridružiti še kdo. Ambicij po igranju v prvi ligi ne skrivajo v Alemannii, za katero igra tudi Goran Šukalo. Koprčan, ki bo prihodnji teden praznoval 24. rojstni dan, se v Nemčiji počuti kot doma. Po treh letih v dresu Unterhachinga se je namreč pred letošnjo sezono preselil v Aachen. V lanski sezoni je bil Aachen dolgo povsem blizu bundeslige, a nato – tudi zaradi dolge krstne sezone v pokalu UEFA – izgubil kar sedem tekem zapored in ostal »pred vrati raja«.
Nemški mediji ob münchenskih »levih« in Bochumu med favorite za uvrstitev na prva tri mesta in napredovanje v bundesligo štejejo prav Aachen.
»Res je, a tu sta še Freiburg in Hansa. Kljub vsemu bodo v mestu zelo razočarani, če nam tokrat ne bo uspelo,« je prepričan Šukalo, ki v napadalnem sistemu igre 4-3-3, ki ga goji trener
Dieter Hecking, igra na položaju zadnjega zveznega igralca. Aachen je med najstarejšimi mesti v Nemčiji. Ustanovljen je bil v rimskih časih, Karl Veliki pa ga je postavil za prestolnico frankovske države. Zdravilišče in romarsko središče (Slovenci so ga v 14. stoletju poimenovali Cahen) pa je bilo tudi prizorišče sklenitve znamenitega »aachenskega miru«, ki je leta 1748 pomenil konec avstrijske nasledstvene vojne.
Danes je približno 250.000 prebivalcev v na prvi pogled študentskem mestu norih predvsem na nogomet.
»Na predstavitvi moštva za letošnjo sezono je bila vrsta za naše podpise dolga – verjeli ali ne – 2 kilometra,« je evforijo lepo pojasnil Šukalo. Po hišah visijo navijaški posterji, številne mestne avtobuse pa krasijo plakati Alemannie in njenih nogometašev.
»S tukajšnjimi navijači se lahko primerjajo le še v italijanskem Napoliju. Res so namreč nori in obsedeni z nogometom,« trdi Šukalo. Tudi zadnja tekma Alemannie – Aachen je z 2:1 premagal Karlsruhe – je njegove besede potrdila. Štadion Tivoli za 20.000 gledalcev je bil razprodan, vzdušje pa evforično. Domači so si zmago priborili šele v 91. minuti, ko je iz prostega strela gostujočega vratarja premagal Romun Laurentiu Reghecampf.
»Boljši smo bili vso tekmo, zato smo zasluženo zmagali.« Koprčan tokrat ni igral, saj se je po posvetu s trenerjem odločil, da zaradi lažje poškodbe gležnja – na enem od treningov je prejel močan udarec v gleženj – raje ne bosta tvegala.
»Ni nič resnega. En teden sem že v polnem pogonu, na naslednji tekmi se bom vrnil v prvo postavo. Tudi na reprezentančnem zboru bom že lahko zaigral na vso moč,« ni zaskrbljen Šukalo. Dogovor z Aachnom je sklenil že letošnjega februarja, saj je imel ambicije zaigrati v prvi ligi.
»Takrat je vse kazalo, da jim bo uspelo, potem pa se je obrnilo drugače. No, če nam letos ne uspe, bo to veliko razočaranje.«
Reprezentanci se je včeraj pridružil neposredno v Walesu, kjer bo Slovenija jutri v Swanseaju odigrala prijateljsko tekmo z domačo izbrano vrsto.
»Že sedaj moramo misliti na Norveško, ki jo pač moramo premagati. Ni mi žal, ker me ne bo zraven. Prepričan sem, da sem ravnal pravilno, ko sem zaustavil nevaren protinapad Belorusov. Bolje to, kot pa da bi prejeli gol,« je Šukalo pojasnil dogodek v 85. minuti tekme v Minsku, ko je prejel rumeni karton, zaradi katerega bo moral izpustiti kvalifikacijsko tekmo za SP z Norveško. Tako bo zaigral šele na tekmi v Moldaviji, ki bo štiri dni pozneje. »Pomembne so le tri točke z Norveško,« napoveduje Šukalo, ki bi ga morebitna uvrstitev na SP na nemških tleh še posebej razveselila. V tem primeru bi bil namreč še bolj na očeh nemških medijev, navijačev in – klubov.
Tiskane izdaje
