Tiskane izdaje
Ljubljana – Sodeč po domačih derbijih v minuli sezoni nedeljska zmaga jeseniških hokejistov v zadnjem kolu Hitovega pokala še zdaleč ni presenetljiva. A lahko bi bilo tudi drugače, saj zdesetkani »železarji« to pot niso navdušili, Olimpijina igra pa je bila kar živahna, toda neučinkovita. Bolj kot izid te zadnje tekme domačo hokejsko srenjo zanimajo zadnje vesti iz tujine, kjer je navzlic obstanku reprezentance v skupini A še vedno zelo malo slovenskih igralcev. Tako se je že s tretje preizkušnje pred sezono domov vrnil napadalec Marcel Rodman.
Zanj so vrata pri matičnem klubu na Jesenicah odprta, o tem ni dvoma, in celo denarna ponudba je, denimo, ugodnejša od tiste pri najbogatejšem italijanskem klubu v Milanu. A pri priči se zastavlja vprašanje, če mu bo v domačem nekonkurenčnem okolju uspelo ohraniti visoko raven pripravljenosti za vrh sezone, majsko SP v Latviji? Kajpak podobno velja tudi za Tomaža Razingarja, ki bo vsaj do prvih decembrskih dni ostal na Jesenicah, zdi se pa, da bi se tudi pri njem ponovila zgodba iz prejšnje sezone o »vladavini na vasi« ...
Slovensko klubsko hokejsko okolje je za Evropo – že za prve sosede onstran Karavank, četudi zdaj člane drugega svetovnega razreda – tako po organizacijski kot tudi kakovostni plati provinca, kar lahko potrdi tudi Marcel Rodman, sicer razočarani povratnik iz Salzburga. Na svoji zadnji preizkušnji proti Bolzanu je v Italiji zabil gol za zmago z 2:1, kljub temu pa mu je ob vrnitvi z gostovanja trener Hardy Nilsson, nekoč švedski selektor, sporočil, da ga ne potrebuje. »Kaj zdaj storiti? Časa mi primanjkuje, preizkušenj pa mi je dovolj,« je bil iskren naš napadalec, ki je tako ostal brez pogodbe že pri Malmöju na Švedskem, Milano je zapustil sam, ker mu ponujeni denarni pogoji niso ustrezali, iz Salzburga pa je pač moral oditi.
Upanje ostaja, da bi lahko igral kje drugje pri sosedih, a če ne bo čudežnega zasuka, bo morda že v soboto, ob štartu mednarodne lige, igral s Tomažem Razingarjem v udarnem jeseniškem napadu.
Tudi za omenjenega Rodmanovega soigralca novo nadaljevanje sezone v slovenskem hokejskem prostoru zagotovo ni dobičkonosno, a vozel s Pardubicami je očitno zapleten, pomanjkanje komunikacije v zadnjih mesecih na relaciji med Čehi, menedžerjem in našim reprezentantom botruje sedanjemu stanju. Hokejist si je najbrž oddahnil le, da sta zdaj češki in slovenski prvak sklenila dogovor o njegovih nastopih pri nas do prvih decembrskih dni, nato bo prestopni rok na Češkem krojil usodo 26-letnega napadalca, ki mu je brez ustreznih dokumentov grozil tudi tekmovalni »post« v prihajajočih mesecih! Jesenice bodo zdaj spet imele »dream team«, a zadoščenje bo redko – jeseni le v nekaterih derbijih mednarodne lige in celinskem pokalu.
Za slovenski hokej pa je nedvomno udarec, da niti eden od »risov«, ki so si pomladi v Innsbrucku priborili obstanek med svetovno elito, ni našel novega delodajalca v uglednejših evropskih ligah. Zgodba zase je seveda »čudežni deček« Anže Kopitar, ki v teh dneh spoznava sanjski svet NHL, od akterjev s SP pa rešujejo slovensko čast v Evropi ta čas le še Ivo Jan pri Krefeldu (Nem), Edo Terglav pri Briançonu (Fra) in kapetan Robert Ciglenečki, ki ga pri Cortini (Ita) čaka prvenstveni štart v četrtek, 29. septembra.
