Za božič na drugi konec sveta

Ljubljana – Ker se pri Teniški zvezi Slovenije pri izbiri najboljših igralcev sezone opirajo izključno na svetovne lestvice, se le redkokdaj ob koncu leta znajdejo v zagati (če se denimo zaporedje spremeni tik pred zdajci) in o tej tokrat še posebej ni bilo ne duha ne sluha. Katarina Srebotnik in Grega Žemlja sta pač premočno pustila vse domače tekmece daleč zadaj, za obema je najboljša sezona doslej, ki sta jo kronala z najvišjima uvrstitvama na lestvicah WTA in ATP v karieri, novi izzivi pa so že pred vrati.

Grega Žemlja je še lani dobil pokal za najboljšega slovenskega mladinca, letos je prepričljivo najboljši član, saj je s 331. mestom na svetu celo edini Slovenec med petstoterico. Skok za skoraj tristo mest v enem letu, v katerem se je iz »rezerve« prelevil v prvega moža naše reprezentance, si je zagotovil predvsem z odličnimi nastopi na turnirjih serije futures – osvojil je tri, dvakrat pa je igral v finalu –, a novo leto prinaša višje ovire, sezona 2006 bi lahko bila za Žemljo prelomna. »Za zdaj je v mojem načrtu največ en futures, vse drugo so challengerji in 'pravi' turnirji ATP. A odvisno seveda od tega, kako mi bo šlo v prvih treh mesecih,« pravi Žemlja, zdaj že v polnih pripravah na novo sezono, saj odpotuje na peto celino že 3. januarja, na peti celini pa načrtuje nastop v kvalifikacijah Sydneyja in prvič tudi v članskem delu OP Avstralije. »Sicer ob tem tvegam, da bom obakrat gledal le na uro, a po dosedanjih razpletih mislim, da bi moral dobiti priložnost za nastop,« se nadeja član kranjskega Triglava, ki bo nato presedlal na challengerje, ob tem pa se dobro zaveda, da ima predvsem na začetku sezone še veliko možnosti za napredek: »Zaradi slabšega letošnjega začetka štiri mesece ne bom branil skoraj nič točk, tako da bi lahko ob dobrem razpletu naredil velik skok. Časa imam res veliko, ne vem pa, kako visoko bi me lahko popeljali dobri rezultati,« dodaja Žemlja, ki bo v Avstralijo potoval sam, na turnirjih po Evropi pa naj bi ga spremljal Žiga Janškovec.

Okrog povsem drugih številk in ciljev se seveda giblje Katarina Srebotnik, ob koncu leta 27. igralka sveta, kar ji na prvem turnirju za grand slam v sezoni skorajda že zagotavlja mesto nosilke. »Lestvica se bo sicer s prvim januarjem spremenila, ker bodo vsem igralkam odbili bonuse, s čimer bom izgubila eno mesto, veliko pa bo odvisno tudi od Aucklanda. Če bi bila med nosilkami, bi mi seveda zelo veliko pomenilo, saj bi se v prvih dveh kolih izognila na papirju najmočnejšim tekmicam,« razmišlja Srebotnikova, letos zmagovalka dveh turnirjev, pri čemer bo morala prvo lovoriko braniti že na samem začetku, saj je lani na Novi Zelandiji slavila tako med posameznicami kot med dvojicami. Z izjemo Aucklanda pa vse do sredine februarja prav veliko točk ne brani, tako da bi se lahko še bolj približala magični meji najboljših 20 na svetu. »Resda je še vedno mogoča pot navzgor, a zelo vesela bom že, če bom zadržala sedanji položaj. Razlika med 27. in 20. mestom je namreč ogromna, zato so moje želje za leto 2006, da se gibljem med najboljšo štirideseterico,« načrtuje »Kata«, ki je imela ob koncu sezone 2005 le deset prostih dni, zaradi bolezni tri več od sicer predvidenih, v zadnjih dneh pa je največ prostega časa namenila proučevanju nove škode octavie, ki jo je dobila v enoletno uporabo. A Srebotnikova se bo morala že ta teden posloviti od domačih krajev, saj potuje na božični večer na drugi konec sveta, kjer sezono začenja v Aucklandu, nadaljuje nato v Hobartu, Melbournu in Tokiu ter se nato spet seli v Evropo.