Johannesson, ki danes praznuje 48. rojstni dan, je že pred tem razglasil zmago. »Zmaga je, kot kaže, tu in začenja se novo poglavje,« je dejal. Na položaju bo nasledil 73-letnega Olafurja Ragnarja Grimssona, ki je državo vodil 20 let.
Johannessona, uglednega raziskovalca, poznajo skoraj vsi Islandci, saj na televiziji že leta verodostojno komentira politične razmere na otoku gejzirov. Za to, da je postal favorit predsedniške tekme, pa se lahko zahvali predvsem aferi okoli panamskih dokumentov.
V njih se je namreč znašlo tudi ime islandskega premierja Sigmundurja Davida Gunnlaugssona, saj je imel skupaj s soprogo podjetje v davčni oazi na Britanskih deviških otokih. To dejstvo je aprila dodobra razjezilo Islandce, ki so po finančni krizi leta 2008 komaj znova dobili nekaj zaupanja v gospodarsko in politično elito.
Gunnlaugsson je odstopil šele po večdnevnih protestih pred poslopjem parlamenta v Reykjaviku, zato se bodo morali Islandci jeseni odpraviti na predčasne parlamentarne volitve. »V teh dneh sem bil pogosto na televiziji in v drugih medijih ter opisoval svoj pogled na stvari,« je aprilsko dogajanje, ki je vodilo v odstop Gunnlaugssona, komentiral Johannesson.
Kot je dodal, so zaradi tega številni ljudje dobili občutek, da je on idealni kandidat za položaj predsednika. »Ljudje morajo znova dobiti zaupanje v parlament in politični proces,« je med drugim poudaril Johannesson.
Vloga islandskega predsednika je predvsem protokolarna, vendar ima vpliv na oblikovanje vlade.