Kompromis brez zmagovalcev in poražencev

Po tolmačenju Beograda naj bi Kosovo dobilo območno in ne mednarodne klicne kode.

Objavljeno
16. november 2016 18.01
KOSOVO-POLITICS-OPPOSITION-PROTEST-SERBIA-EU
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je danes ocenil, da je implementacija doseženih sporazumov v okviru dialoga Beograda s Prištino relativno počasna. Po mnenju analitikov je sporazum o telekomunikacijah, ki sta ga strani dosegli v teh dneh, politični kompromis brez zmagovalcev.

Beograd je ohranil premoženje in resurse v tistih delih Kosova, kjer je deloval Telekom Srbije, predvideno novo hčerinsko podjetje pa bo moralo po sporazumu spoštovati kosovske zakone. Kompromisna rešitev pomeni, da bo volk sit in koza cela. Širitve signala ne bo, tako da bo s srbsko mobilno in fiksno telefonijo povsem pokrit le sever Kosova. Kljub temu gre za nov korak k normalizaciji odnosov Srbije s Kosovom.

Čeprav bo Kosovo dobilo klicno kodo (+383), mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) ne bo s tem priznala neodvisnosti države. Po mnenju kosovske opozicije je vlada prekršila veljavne zakone, sporazum pa zmanjšuje vrednost Pošte in telekomunikacije Kosova (PTK). Prištinski strokovnjaki za telekomunikacije še trdijo, da je Beograd profitiral, ker je Kosovo dobilo le območno, kot trdi tudi šef srbskega urada za Kosovo Marko Đurić, in ne mednarodne klicne kode. Đurić je še poudaril, da je Beograd ohranil pravico, da Prištini odvzame območno kodo. Da gre za Pirovo zmago in ne za uspeh, kot sporazum prikazuje kosovska vlada, so ocenili tudi prištinski mediji. Evropski komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn je izrazil upanje, da bo sporazum pospešil dogovor o oblikovanju skupnosti srbskih občin.

Haag »poziva« k volitvam

Strah vodilnih albanskih politikov na Kosovu, da se bodo znašli na seznamu posebnega sodišča za vojne zločine Osvobodilne vojske Kosova (OVK), je po mnenju poznavalcev glavni razlog, da se zavzemajo za izredne parlamentarne volitve. Zanje najbolj navijata, če zanemarimo gibanje Samoopredelitev, predsednik parlamenta in Demokratične stranke Kosova (PDK) Kadri Veseli in prvak Zveze za prihodnost Kosova (AAK), ki bi se lahko med prvimi znašla na zatožni klopi v Haagu. Veseli in Haridanaj zagotavljata, da gre izključno za politične razloge, ker ju ameriški tožilec David Schwendiman nima česa obtožiti. Kljub temu je Veseli poudaril, da so izredne volitve možne, če politične stranke ne bodo dosegle soglasja o finančni pomoči za vojne zločine osumljenih pripadnikov OVK in njihove družine iz proračuna. Kosovski Srbi so prepričani, da bodo nekatere izmed velikih kosovskih rib končale v Haagu, vprašanje je le, katera bo prva.

Kosovski prebivalci so nezadovoljni tudi zato, ker Bruselj zavlačuje z vizumsko liberalizacijo, ki jo pogojuje z razmejitvijo s Črno goro in učinkovitejšim bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Čeprav evropski uradniki pojasnjujejo, da je odgovorna kosovska oblast, ljudje s prstom kažejo tudi na Bruselj, ker se politiki in kriminalci prosto gibajo po državah EU, prizadeti pa so navadni državljani. Po njihovem gre za dvojna merila, ker tudi druge države Zahodnega Balkana in članice EU še niso rešile vseh mejnih vprašanj. Bruseljske uradnike tudi sprašujejo, ali so problemi s korupcijo in organiziranim kriminalom manjši v Črni gori, BiH in Srbiji. Kosovo se zaradi demarkacijskega dogovora s Črno goro in implementacije dogovora s Srbijo, ki priznava več avtonomije kosovskim Srbom, nenehno sooča tudi s protesti in s številnimi napetostmi med vlado in opozicijo.