Tiskane izdaje
Nemčija bo sredi marca začela vračati prosilce za azil v Grčijo, so danes razkrili na ministrstvu za notranje zadeve v Berlinu. S tem bo konec petletne ustavitve tovrstnih vračanj, ki je veljala zaradi slabih razmer v tej južni članici EU. Ukrep se bo izvajal za nove prosilce za azil, poroča Slovenska tiskovna agencija.
V skladu z dublinsko uredbo morajo prišleki za azil zaprositi v tisti članici EU, v kateri so prvič stopili na ozemlje povezave. To sta najpogosteje Grčija in Italija. A izvajanje te uredbe so leta 2011, ko gre za Grčijo, začasno ustavili. Od leta 2015 pa je prek Grčije in Italije na ozemlje EU vstopilo več kot milijon migrantov na begu pred vojnami in revščino na Bližnjem vzhodu in v Afriki.
Tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva Tobias Plate je danes za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da bo Nemčija čez dva meseca znova izvajala dublinsko uredbo in tako začela vračati nove prosilce za azil v prvo državo, v kateri so vstopili v EU.
»Nemčija je v skladu s priporočilom evropske komisije prepričana, da bodo takšni transferji mogoči od 15. marca dalje,« je dodal Plate. Bruselj je 8. decembra lani priporočil, da začnejo članice z marcem vračati prosilce za azil v Grčijo.
V Atenah so odločitev komisije kritizirali, tamkajšnji minister za migracije Janis Muzalas pa je dejal, da trenutni pravni okvir ne ustreza »zgodovinskim migracijskim tokovom in bremenu članic, v katerih migranti prvič stopijo v EU«.
Zaskrbljenost je izrazilo tudi nemško združenje za pomoč beguncem Pro Asyl. Poudarilo je, da bo vračanje beguncev dodatno obremenilo azilni sistem v Grčiji, ki še vedno okreva po globoki finančni in gospodarski krizi.
Nemčija je jeseni 2015 odprla vrata sirskim beguncem in zanje odpravila veljavnost dublinske uredbe. Zaradi tega je samo leta 2015 prejela 890.000 prošenj za azil. Ta odločitev nemške kanclerke Angele Merkel je naletela tudi na nemalo kritik, zaradi česar si njena vlada, verjetno tudi v luči letošnjih parlamentarnih volitev, prizadeva število azilantov zmanjšati.
Lani je Nemčija sicer sprejela le 280.000 prosilcev za azil, kar je predvsem posledica zaprtja tako imenovane balkanske migrantske poti in krhkega dogovora med EU in Turčijo o upravljanju migracijskih tokov, še dodaja STA.
