»Varna mesta« tožijo ameriško vlado

Mešetarjenje s politiko priseljevanja sproža nove sodne bitke.

Objavljeno
31. marec 2017 18.34
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Mesto Seattle je vložilo tožbo proti vladi Donalda Trumpa, ker je ukazala umik zveznega denarja »varnim mestom«, lokalnim skupnostim, ki s svojimi policijskimi enotami na sodelujejo pri preganjanju nedokumentiranih priseljencev. V tožbi trdijo, da gre za neustavno zvezno nasilje.

Trumpova Bela hiša je dolgo rožljala proti liberalnim delom ZDA, ki se ne želijo vključiti v njeno križarsko vojno proti nedokumentiranim priseljencem, v začetku tedna pa je pravosodni minister Jeff Sessions napovedal, da njegovo ministrstvo ne bo več izplačevalo zveznih subvencij skupnostim, ki svoje prebivalce varujejo pred izgoni. Trd pristop pri izvajanju zakonodaje o priseljevanju in njeno zaostrovanje sta bila v jedru Trumpove predvolilne kampanje, že v prvem tednu pa je iz Bele hiše prišel predsedniški ukaz za zmanjševanje pomoči »varnim mestom«. Naznanilo Sessionsa se zdi prvi korak v to smer, predstavniki zveznih oblasti pa ob tem ponavljajo, da je njihova trda roka usmerjena predvsem proti nedokumentiranim priseljencem, ki so zagrešili hujša kazniva dejanja.

Ministrstvo za domovinsko varnost je pripravilo javen seznam lokalnih skupnosti, ki naj ne bi izpolnjevala zveznih navodil, in velja za nekakšen Trumpov sramotilni steber. Na njem je od srede že 150 lokalnih skupnosti, na čelu s celotnima državama Connecticut in Kalifornija. Seznam je po besedah predstavnikov agencije za izvajanje nalog priseljevanja in carine (ICE), ki deluje v okviru ministrstva za domovinsko varnost, »živ dokument« in ga bodo ves čas dopolnjevali. Zvezni uradniki se pri tem opirajo na izjave lokalnih oblasti, kot je izjava policijskega načelnika nedavno dodanega Baltimora, da ne bodo preverjali priseljenskega statusa ljudi, s katerimi imajo opravka. Nekateri Američani pa naj bi kar sami na ICE prijavljali svoje kraje kot »varna mesta«.

Nejasna oznaka

Ne obstaja jasno določilo, kaj je »varno mesto«. Na splošno naj bi to pomenilo, da lokalna policija zveznih oblasti, ki izvajajo izgone iz ZDA, ne obvešča o priseljenskem statusu prebivalcev, s katerimi imajo opravka, včasih tudi ne sodelujejo pri izvrševanju izgonov. Tako policija v »varnih mestih« zapornike po prestani kazni izpusti na prostost, ne da bi se ukvarjali z njegovim priseljenskim položajem. Hkrati zavračajo zahteve ICE, naj jih zadržijo za dodatnih 48 ur, ko zvezne oblasti odločajo, kako bodo ukrepale. Ne gre samo za nasprotovanje zvezni vladi, pač pa lokalna policija opozarja, da takšni izgoni utišajo priče in žrtve kriminalnih dejanj. Kljub temu nekatera »varna mesta« sodelujejo z ICE v primerih zapornikov, za katere menijo, da bi lahko ogrozili javno varnost.

Konservativni kritiki takšne politike trdijo, da 80 odstotkov Američanov nasprotuje ravnanju »varnih mest«, pri čemer se opirajo na raziskavo javnega mnenja, ki jo je februarja opravilo središče za ameriške politične študije na univerzi Harvard. Šlo je za spletno anketo, ki so jo naredili s pomočjo organizacije Harris Poll, kritiki pa trdijo, da ta na zadnjih dveh predsedniških volitvah ni pripravila raziskav volilnega razpoloženja, ki služijo za ocenjevanje natančnosti njihovega modela. Poleg tega je vprašanje omenjalo kriminalna dejanja, kar je po izkušnjah raziskovalcev ključen dejavnik pri odnosu javnosti do politike priseljevanja. Dve drugi raziskavi (McClatchy-Marist in Fox News) sta z bolj nevtralnimi vprašanji pokazali, da je večina anketiranih podprla »varna mesta« ter da nasprotuje načrtu vlade o odvzemu zveznih sredstev.

Jezni župani

Odziv Seattla je le zadnja pravna salva proti Trumpovim ukazom, podobno se odzivajo v San Franciscu in okrožju Santa Clara v Kaliforniji. Župan Seattla Ed Murray je dejal, da ustava zvezni vladi prepoveduje tovrstne pritiske na lokalne skupnosti, predsednikov ukaz pa počne ravno to, »nova vlada se je še enkrat več odločila za ustrahovanje«. Po besedah Murraya subvencije, kot je denimo pomoč pri boju proti tihotapljenju otrok, zlorabljenih za prostitucijo, nima zveze s priseljevanjem, a bodo vseeno del kaznovalnih ukrepov. »Čas je, da se lokalne oblasti uprejo ter sodišča prosijo, naj končajo strah v naših mestih in zmedo v našem sistemu,« je poudaril župan Seattla. Podobno njegov kolega iz Oklahoma Cityja Mick Cornett trdi, da bi moral Trump in njegova vlada več pozornosti nameniti podrobnostim njihove politike priseljevanja, namesto da grozijo »varnim mestom«. Moti ga že takšna oznaka, ki naj bi po njegovem mnenju nastala samo zato, da zbuja strah med volivci.