Tiskane izdaje
Rimski vodnjaki so suhi. Vodovodne napeljave bodo odslej zaprte osem ur na dan, dokler ne začne deževati. Ogrožen bo turizem, tudi zdravje, opozarjajo zdravniki. Na severu, v porečju reke Pad, je podoba še hujša, posledice bodo še dražje. Reka je skoraj suha, kmeti prihodnji teden ne bodo več smeli črpati vode za namakanje in napajanje živine. Škode v kmetijstvu je že zdaj za dve milijardi evrov.
Najmanj šest desetletij Apeninski polotok ni doživel takšne suše kot to poletje. Po nekaterih podatkih in v nekaterih pokrajinah takšne katastrofe ni bilo dve stoletji, vse od tragične suše leta 1800. Takšne razmere – nekaj malo manj hudih sušnih obdobij so v zadnjih desetletjih že imeli – vsakokrat posebej opozorijo, da je ekstenzivno poljedelstvo na severu popolnoma odvisno od reke Pad, ki jo poljedelci in živinorejci neusmiljeno praznijo, dokler se ne zgodijo katastrofe.
V spodnjem toku Pada se je varčevanje z vodo že začelo, najhuje za kmetijsko proizvodnjo pa bo, ko od prihodnjega ponedeljka kmetijski proizvajalci – povečini gre za velike komplekse z velikansko proizvodnjo – ne bodo več smeli črpati vode iz reke. Ustavila se bo pridelava zelenjave, tudi sadje še ni dozorelo, kaj bodo storili z živino, ni jasno. Sever okrog Milana prideluje skoraj ves riž, kar ga k veliki evropski potrošnji prispeva Italija, malo niže ob reki pridelajo večji del italijanskega mleka, tudi večina zelenjave in sadja prihaja z bregov najdaljše reke na Apeninskem polotoku. Katastrofalnih razmer so se v javnosti prav zavedeli šele, ko je reka pokazala »rebra«, ponekod v široki in globoki strugi tečejo samo še potočki.
Podobno je na nerazvitem jugu, ki prispeva veliko sadja, namiznega grozdja in grozdja za vino, tudi tam je bilo spomladi vsaj 80 odstotkov manj padavin kot druga leta. Živinorejci nimajo več pašnikov, vse se je posušilo. Pomanjkanje vode na jugu slabo vpliva na turizem. Cene povrtnin tudi na jugu rastejo v nebo, to pa utegne podražiti blago na tržnicah v precejšnjem delu Evrope, tudi pri nas.
Rim in Vatikan brez vodnjakov
V Rimu so milijoni turistov in romarjev vedno občudovali vodnjake, ki se nikoli niso osušili, in tudi tiste z vedno svežo hladno vodo, ki je tekla iz pip, teh pa ni bilo mogoče zapreti. Zdaj so vodnjake posušili, vodovodne napeljave zaprli. Velik del vode, zlasti za severni del mesta, je Rim dobival iz jezera Bracciano, krajinske in zgodovinske znamenitosti severno od mesta. Tam so se zelo pozno, šele pred nekaj dnevi, zavedeli, da se Rim pod taktirko že kar razvpite županje Virginie Raggi nikakor ni prebudil iz zimskega sna, ko so že spomladi vsi vedeli, da ni bilo dežja in da se zaloge vode ne polnijo.
Jezero, privlačno tudi za turiste, saj po njem v normalnih časih vozijo kar velike turistične ladje, je vsak dan bolj prazno. Živalski in rastlinski svet umirata, mesto Rim pa še kar naprej golta vodo, opozarjajo naravovarstveniki. Že v prihodnjih dneh nameravajo v Braccianu zapreti velike cevovode, ki vodijo proti jugu. Črpanja ne bodo dovolili, dokler ne dežuje, okrog Rima pa se to navadno zgodi šele konec poletja, največkrat prve dni oktobra.
Jezero, privlačno tudi za turiste, saj po njem v normalnih časih vozijo kar velike turistične ladje, je vsak dan bolj prazno. Foto: Andrew Medichini/AP
Mestna uprava ne delujeSuša je dodala še nekaj novih vzrokov za hude kritike nasprotnikov Virginie Raggi, županje iz vrst populističnega Gibanja petih zvezd, pa tudi vseh drugih meščanov, ki jim je že ob pogledu na kupe odpadkov in vse druge probleme jasno, da mestna uprava pod njenim poveljstvom ne deluje. Vsak Rimljan – tako rohnijo njeni nasprotniki – že od nekdaj ve, da v mestu in širši okolici dežuje pozimi in spomladi, potem pa se trava posuši in ozeleni oktobra. Če ni dovolj vode aprila in maja, je do oktobra ne bo.
Zakaj vodnjakov in vodovodnih napeljav s pitno vodo niso zaprli maja, res lahko ve samo županja, pravijo, ta pa stikov z realnim življenjem v mestu doslej ni imela. Ukvarja se s korupcijo v krogu svojih sodelavcev in z razkrojem v mestnih javnih podjetjih. Preskrba z vodo je vse slabša že nekaj časa, mestno vodovodno podjetje se tudi ukvarja s korupcijskimi aferami. V mestnem transportu prav tako škriplje, zaposleni komaj še dobivajo plače. Če v primerjavi z drugimi velikimi prestolnicami v Evropi že prej ni bilo mogoče govoriti o točnih prihodih avtobusov, se je v času Virginie Raggi vse skupaj še hudo poslabšalo.
Pomanjkanje bi lahko prizadelo tudi bolnice
Šele ta teden so svoje velike vodnjake, ki žuborijo vse leto, zaprli tudi v Vatikanu. Pri tem so se precej nespretno pohvalili, da hočejo tudi oni prispevati k reševanju stisk svojih sosedov. V Vatikanu pozabljajo, so se namrščili »sosedi«, da so njihove cerkve in druge znamenitosti samo končni cilj romarjev in turistov pa kraj, kamor romarji nesejo svoje evre, medtem ko je vse breme tisočih obiskovalcev na plečih »civilnega« Rima.
Romarji in turisti pa bodo prihodnje tedne, morda celo mesece, vendarle zelo pogrešali pršenje vodnih kapljic iz vodnjakov na trgu pred baziliko in tistih v vatikanskih vrtovih. Še huje bo, ker v kavarnicah in restavracijah ne bo dovolj vode ves dan. V hudi vročini utegnejo imeti higienske probleme z vodo, ki si jo bodo poskušali oštirji pripravljati na zalogo in jo hraniti v velikih posodah. Sanitarne oblasti se bojijo, da bi pomanjkanje vode prizadelo bolnišnice.
