Kjer se šola prvovrstni teran

Pliskovica, idilična kraška vasica, je na svetovni zemljevid gotovo prišla z odprtjem a mladinskega hotela, ki je nastal s prenovitvijo tipične kraške hiše. A vasica skriva še mnogo več, med drugim vrhunsko opojno kapljico, ki ji zaradi specifične mikroklime in prsti ni nikjer para.

Vasica je dobila ime po živahni ptičici – pliski. Pastirji, ki so prvi naselili razgibani kraški teren, so enako poimenovali tudi živahne ovce in koze. Iz cvetočih travnikov so kmalu pognale še kamnite hiše in v osrčju Krasa se je izvalila vas Pliskovica. V tamkajšnjih kleteh se že vrsto let šola prvovrstni teran.

Ko smo se v objemu kamnitih zidov na vrhu vasice ob slastnem pršutu in teranu zaklepetali s Frankom in Bredo, lastnikoma kmetije Petelin – Durcik, smo resda zaznali, da je vino za sicer bolj kot ne kislo sorto nenavadno pitno in lahko. A je trajalo še kar nekaj časa, da se je skromni Franko opogumil in pohvalil z laskavim nazivom. Pa še k temu ga je morala spodbuditi žena Breda. »Daj, no, Franko, enkrat se pa lahko tudi malo pohvališ, ne bo prav nič narobe,« ga je dregnila in v klet odšla po nov vrček kapljice.

Franko je takrat razkril, da so letos na ocenjevanju terana ob prazniku terana in pršuta v hudi konkurenci zmagali. Ob poznejšem ogledu vinske kleti hitro postane jasno, da so nagrad vajeni, saj so plakete in medalje izobešene po vsej sobi.

Brez pridnih rok ne gre

Sogovornika pojasnita, da je za dobro letino potreben niz različnih dejavnikov, ki se morajo povsem ujeti, in če samo eden zataji, je letina lahko povprečna. »Vse je odvisno od višje sile in seveda od človeka, koliko časa posveti obdelovanju in negi trte,« pravi Breda. Na kakovost vina vplivajo naravni pogoji, znanje in prizadevnost. Čeprav po naključju mati narava navrže ravno pravšnjo merico toplote in vode, vrhunske letine gotovo ne bo, če zatajijo človeške roke.

Nekateri kar zastrižejo z ušesi, ko izvedo, da sta teran in refošk tako rekoč dvojčka, saj obe vrsti vina nastaneta iz enake trte, le prst je drugačna, kar vpliva na okus. Franko pove, da je okus vina drugačen že v sosednji vasi. »Za tistim hribom je drugačna sestava tal in drugačna mikroklima, zato je tudi teran drugačnega okusa in je za spoznanje nekoliko bolj kisel.«

Od dobrega v sam vrh

Za Pliskovico je značilno, da ne obrodi tako kislega terana, zato je najbrž nekaj posebnega. Breda doda, da so ravno zato, ker imajo tako omejene obdelovalne površine, omejeni tudi pri pridelavi vina. Imajo torej srečo, ker so naravni pogoji za vrhunski teran res zavidanja vredni, smola pa se jih drži, ker se ne morejo širiti. »Težko bi si privoščili pridelati še več terana, saj ni prostora, teren pa je, kot se za Kras spodobi, kamnit. Trte, ki jih imamo zdaj, so v glavnem posajene na zemlji, ki smo jo navozili,« pojasni.

Breda in Franko na treh hektarih obdelujeta približno 10.000 trt, in ker imata pri tem še kmečki turizem, ni bojazni, da bi jima dela zmanjkalo.

Po nekaj izpitih kozarčkih, ko se je dan že skoraj prevesil v noč, je ob prijetnem kramljanju in učnih uricah pridelave terana svoje pristavil še Bredin oče, ki je bil jasen: »Vedno smo imeli dobro vino, odkar je pri hiši še Franko, smo pa v samem vrhu.«