Namesto za rešetke na delo

Ljubljana – »Gre za super zadevo. Koristi od tega, da ne gremo sedet, imamo mi in država. Država zato, ker so zapori že tako ali tako prenapolnjeni, mi pa zato, ker ostanemo na prostosti,« nam je o delu v splošno korist, bolj znanem kot družbeno koristno delo, ki ga sodišča namesto nekaterih glob ali zapornih kazni naložijo obsojencem za prekrške ali kazniva dejanja, povedal eden od »kaznjencev«. Svoje dneve zdaj namesto za rešetkami preživlja v dnevnem centru društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma.

Skupina, ki pogosto prihaja navzkriž z zakonom, so gotovo uživalci drog. Da si priskrbijo denar za naslednji odmerek – trde droge so kljub padanju cen precej drage, še posebno za redne uporabnike s stalno potrebo, a brez stalnih dohodkov, in takšnih je večina –, se pogosto lotijo kaznivih dejanj.

Večinoma gre za manjšo premoženjsko kriminaliteto, in če jih ujamejo, so zato obsojeni na denarne in nizke zaporne kazni. Pogosti prekrški, za katere jih kaznujejo, so tudi posedovanje manjših količin prepovedanih drog, tablet – kot so pomirjevala in tablete za spanje –, za katere nimajo recepta, kršenje javnega reda in miru, prometni prekrški in vožnja pod vplivom psihoaktivnih substanc.

Predsodki

Ko uživalce drog obsodijo na takšne kazni, naj gre za prekrške ali manjša kazniva dejanja, bi jih lahko odslužili z delom v splošno korist. Vendar se pojavi težava, saj jih organizacije, ki to omogočajo, zelo nerade sprejemajo. Poleg društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice – to izdaja istoimenski ulični časopis –, je ena redkih društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma.

Kakor je povedala Blažena Kovanović iz tega društva, so se odločili, da bodo omogočili opravljanje dela v splošno korist kot alternativo drugim kaznim predvsem zaradi omejenih možnosti uživalcev drog, da bi ga opravili kje drugje. Po njenih besedah je z obsojenimi uživalci drog povezanih veliko predsodkov. Tudi s tistimi, ki so na metadonski terapiji in torej niso več aktivni uporabniki prepovedanih substanc. Seveda to ni bil edini razlog. Gre za obojestransko korist, saj Stigma tako dobi dodatno in brezplačno pomoč pri izvajanju programov za zmanjševanje škode zaradi drog.

Delo v splošno korist so začeli izvajati leta 2009. Prvo leto je pri njih delalo sedem storilcev prekrškov, skupno pa so opravili 350 ur. Naslednje leto se je število oseb skoraj podvojilo, na 13; oddelali so 1200 ur. Predlani in lani je 24 oziroma 20 ljudi opravilo po 2900 ur dela v splošno korist.

Čakalna lista

V Stigmi imajo dva dnevna centra za uživalce drog, zato lahko hkrati pri njih delata samo dva storilca prekrškov. Ker so eni redkih, ki sprejemajo uživalce drog, je povpraševanje po delu pri njih veliko. Da bi se izognili prevelikemu številu napotitev, so uvedli kar nekakšno čakalno listo. Na njej je zdaj več kot 30 ljudi, s skupno več kot 4000 urami dela.

Ker morajo novi sodelavci Stigme opraviti kar lepo število ur, se seveda pojavi vprašanje, kako usklajujejo delo in druge vsakodnevne opravke. Za tiste brez zaposlitve to ni večja težava, saj imajo dovolj časa. Težave se pojavijo pri zaposlenih. Kakor je povedala Blažena Kovanović, je pri njih pred kratkim delalo dekle, ki je med tem, ko je prišlo navzkriž z zakonom, in obsodbo našlo delo. Zato so ji omogočili, da je svoje ure opravila ob koncih tedna.

Kovanovićeva je povedala, da so njihove izkušnje z novinci različne, kot so različni ljudje. Večina se jih kar dobro znajde, saj so način dela ponavadi spoznali že prej, kot uporabniki dnevnih centrov. Prepričana je, da je opravljanje dela v splošno korist za manjša kazniva dejanja veliko boljše kot zapor. Predvsem pri tistih, ki nimajo denarja in so obsojeni le na globo. Ker je ne morejo plačati, jih doleti tako imenovani uklonilni zapor. Ta traja mesec dni, potem jih izpustijo. Globa se jim zaradi časa za rešetkami ne zniža, denarja še naprej nimajo in zgodba z uklonilnim zaporom se ponavlja. Če jo odslužijo z delom v splošno korist, pa je zgodba končana. Za obsojene in državo.

Na Stigmi se trudijo, da bi obsojeni delo opravili do konca. Kdor ga prekine, se mu kazen ne zmanjša, ampak jo mora plačati ali odsedeti v celoti. Pri zaporni kazni to pomeni, da ga bodo izključili iz družbe, kar gotovo ni koristno za nikogar.

Izkušnje

Naš sogovornik, začasni sodelavec Stigme, nam je povedal, da bi moral v zapor ravno zaradi globe. Je na metadonski terapiji, zato ima s seboj izkaznico, s katero hodi na terapijo. Pred časom so ga na kolesu ustavili policisti. Ko so opazili izkaznico, so ga poslali na odvzem krvi; seveda je preiskava pokazala sledi prepovedane droge. Ker je vozil kolo pod vplivom droge, je dobil 600 evrov kazni. Enako da se mu je zgodilo že čez teden dni, za povrhu z istima policistoma. Spet je dobil 600 evrov globe. Denarja za plačilo nima, saj ni zaposlen, zato bi moral v uklonilni zapor. A je pri Stigmi dobil možnost za delo v splošno korist.

Zanjo se je odločil sam, saj je imel s Stigmo izkušnje že prej, zato je v prošnjo za zamenjavo kazni z delom zapisal, da bi ga rad opravil tam. Je drobne postave in bi težko opravljal kakšna bolj fizično zahtevna dela. Zdaj bo svoje ure opravil kot pomočnik v dnevnem centru, kjer skrbi za čistočo, kavo in potrebščine za obiskovalce. Udeležuje se tudi akcij pobiranja igel, ki jih nekateri uživalci drog po uporabi neodgovorno odvržejo kjerkoli.

Po prepričanju našega sogovornika je delo v splošno korist bistveno bolj human način kaznovanja kot zapor. Ni govoril na pamet, saj je nekaj časa preživel tudi na oni strani rešetk. Zapori so po njegovem hudo prenapolnjeni, pogosto je nasilje med jetniki, razmere so menda nasploh nevzdržne. »Tu vsaj naredim nekaj koristnega,« je prepričan.