Tiskane izdaje
Radovljica - Radovljiškim občanom se verjetno uresničuje ena tistih mor, ki so se je bali in nanjo opozarjali še pred desetletjem in več, v času sprejetja avtocestne trase. Civilna iniciativa in mnogi občinski svetniki so zaradi več razlogov ostro nasprotovali gradnji omenjenega počivališča.
Kot avtocesta je tudi počivališče zgrajeno na rodovitni zemlji, še danes pa je obdano s travniki in obdelanimi površinami. Cestna trasa preči gozd in radovljiško gozdno učno pot, s treh strani počivališče obdajajo travniki in polja, vzporedno z južne strani pa teče makadamska pot do znamenite gozdne učne poti, pogled proti severu pa se sreča s Karavankami in Stolom. Mnogi sprehajalci in obiskovalci iz vse Slovenije se te dni čudijo nad nevestnim ravnanjem potnikov.
O odgovornih bi lahko zgolj razpravljali. Niti ni pomembno, ali bi za čistočo okolice z otroškimi igrali, rekreacijsko površino, lani nasajenimi drevesi ter mizami in klopmi moral poskrbeti Dars ali vodstvo bencinskega servisa OMV s trgovino VIVO; vodja servisa je na vprašanje o odgovornosti samo skomignil, češ, nima dovolj osebja, ki bi v tem času zmoglo štiriindvajseturni naval, a tudi honorarji za čistilke so prenizki, zato se jih za to delo poteguje premalo.
Na mestu je naslednje vprašanje: kaj si misli nekdo, ki se ustavi, da bi si oddahnil po dolgi vožnji in se okrepčal? Tudi če so na tla odvrženi odpadki problem le trenutnega poletnega preseljevanja, je sum, da je med turisti, ki se ustavljajo pri nas, vse preveč brezvestnih, brez čuta za okolje. Kakšen neki je človek, ki odpadek odvrže na asfalt ali na tlakovano potko ali na pravkar pokošeno zelenico, ob kamniti klopi in mizi, kamor se bo za njim usedel naslednji utrujen popotnik in ki bo zelo verjetno enako ravnal tudi sam? Kako tudi ne, ko pa je najbližji smetnjak zvrhano poln, tla pa pisana zaradi odvržene embalaže.
