Tiskane izdaje
Konferenca Otroci in drugačni otroci je zamisel Darje Žnidaršič in njenih sodelavcev, ki si želijo, da bi predavatelji, starši in vzgojitelji, predstavniki nevladnih organizacij in vsi, ki bodo prišli v Lipico, odprli svoj um in srce in v treh dneh pogruntali, kaj bi še lahko storili za otroke in drugačne otroke v Sloveniji. In hkrati tudi sebi napolnili baterije.
Kako ste prišli do odločitve organizirati konferenco?
Ideja se mi je porodila za novo leto, ko sem nekega starša, za katerega sem čutila, da je v stiski, videla, kako je svojemu drugačnemu otroku hotel omogočiti čim več in čim bolj, vse tisto, kar lahko imajo drugi otroci. Ko človek ne ve, kako funkcionira telo, si ne zna predstavljati, kaj je zanj dobro in kaj ne. To opažamo že pri sebi in svojem telesu. Če pa je to telo drugega človeka ali celo otroka, smo marsikdaj nemočni, kljub veliki želji, da bi pomagali.
Od kod vaše izkušnje z delom z drugačnimi otroki?
Konji so največji del mojega življenja že 25 let, 20 let delam tudi z drugačnimi otroki. Po izobrazbi sem medicinska sestra in terapevtka metode Tellington. Ta terapija je način sprejemanja sočloveka ali živali. Ni hipoterapija. Metoda Tellington deluje neposredno na telo, celice in pomaga aktivirati obe možganski polovici. Uporabljamo vaje, ki dvigajo samozavest, samozaupanje, izboljšujejo koordinacijo, samozavedanje telesnih delov, sproščanje vseh vrst napetosti. Naše delo vključuje pet različnih terapij: t. i. pet terapija, ki je osnovna terapija z živaljo, terapevtsko jahanje, delo s konjem, terapija v naravi in metoda Tellington.
Hipoterapija je terapija s konjem, na konju. V Sloveniji jo že izvajajo izobraženi terapevti, izvedba sama pa je kompleksnejša: prilagojena okolica, na primer dvignjen pod, da otrok lahko zajaha, miren, ograjen in pokrit prostor za delo, vedno sta ob konju tudi človek, ki vodi konja, in fizioterapevt. Hipoterapija je zelo določena, vključuje vaje, ki pomagajo pri določenih problemih. Fizioterapevt s pomočjo konja vpliva na zdravstveno stanje otroka. Ni nujna za vse drugačnosti. Za cerebralno paralizo, srednje hude ali hujše oblike, je prav hipoterapija navadno zelo učinkovita in pomembna, terapevtski učinek samega konja in tudi metoda Tellington pa sta zagotovo dobra podlaga za boljše sproščanje telesa.
Pri mojih terapijah je pomembnejše druženje s konjem in naravo. Gre za terapijo v naravi, terapevtsko jahanje in terapevtsko delo s konji. Pri tem je pomembno, da človek vzdržuje tudi dobro čustveno počutje konja, da žival to lahko deli naprej. Tellington je osnova, primerna za vse otroke. Pomaga pri boljšem učenju, downovem sindromu, mladostniških težavah in podobno. Vse to bomo opisali in izkusili na našem srečanju.
Za katere drugačnosti je še primeren vaš način dela?
Zelo primeren je za otroke z avtizmom, downovim sindromom, anoreksijo, bulimijo, za socialno drugačne, pravzaprav za vse otroke. Za konferenco sem se tudi zagrela, ker je posluh vodstva Kobilarne Lipica zdaj drugačen in si želijo narediti kaj za drugačne otroke in njihove starše.
Delo lahko prilagajam otrokom. Vsi dnevi niso enaki za nas, to toliko manj velja za otroka in konja. Zelo vesela sem, da to konferenco lahko organiziramo v Lipici, kjer lahko druženje s konjem na način, kot ga zdaj izvajamo, ponudimo vsakemu otroku, tudi tistemu, ki potrebuje poseben pristop ali delo. Konj je živo bitje, ki mora imeti včasih tudi možnost dopusta. Ljudje, ki delamo z ljudmi, smo vsak večer brez energije, ne da smo fizično utrujeni, in tako deluje tudi konj. Z drugačnim otrokom delam, kolikor dolgo želim in mislim, da je prav. Delo in terapijo lahko prilagajam vsakemu posamezniku.
Lahko opišete, kaj vse se bo od petka do nedelje dogajalo v Lipici?
Konferenca je namenjena predstavitvi osnovnih stvari, ki naj bi jih ljudje vedeli o drugačnem otroku. V petek bosta okrogla miza in slovesno odprtje s predstavico Dve duši v enem telesu, v kateri bo dekle z downovim sindromom prikazalo druženje s konjem kot prijateljem in partnerjem pri delu. Sobota bo namenjena drugačnemu, nedelja običajnemu otroku. Zanimala nas bo kakovost življenja otroka v Sloveniji. Odgovarjali bomo na vprašanje, kam starši lahko pokličejo, katero nevladno organizacijo izmed mnogih, ko ugotovijo, da imajo drugačnega otroka, ali ko takšen otrok postane član skupine v vrtcu. Tretja tema je izobraževanje in zaposlovanje drugačnih.
Seveda obstaja že veliko rešitev, ampak mi se bomo spraševali, kaj vse še lahko storimo. Rešitve se vedno najdejo, ko jih je nujno treba najti, v pogovorih, izmenjavi zamisli. Kje in kako bi lahko drugačni imeli možnost se izobraževati in nato zaposliti? Morda bi bilo dobro razmisliti, da narava ni le kmetija. Danes dekleta nočejo več plesti in kvačkati, a drugačni otroci imajo zelo velike sposobnosti na takšnih področjih, v starih obrteh in veščinah, ki izginjajo. Velik potencial vidim tudi v Lipici. Za delo z živaljo, delo v naravi je treba imeti ogromno srce in to je razlika med drugačnim in nami. Oni so nesporno čustveno više razviti kot mi. Njim bi bilo takšno delo v veselje, živalim in naravi pa v veliko pomoč.
S kom bodo starši in vsi ostali lahko delili svoje izkušnje, potrebe, predloge?
Konferenca je moje prostovoljno delo, predavatelji prihajajo na svoje stroške, rečem jim matere Tereze na svojih področjih, in pričakujem, da bo konferenca ena sama pozitivna energija. Predavatelji, delovni terapevti, psihologi, strokovnjaki z večletnimi izkušnjami prihajajo iz Francije, Bosne in Hercegovine, ljudje z ministrstev. Vabimo nevladnike, vsakogar, ki ga to področje zanima, predvsem pa starše. Starši z drugačnim otrokom, ki, pogosto utrujeni, potrebujejo podporo in tudi odmor. Tu bodo našli oboje. Želimo si, da bi s sodelovanjem na konferenci skupaj sestavili mozaik zanimivih rešitev.
Kaj vse pa še naredite za otroke v kobilarni?
Kot vodja programov za otroke in mladino program oblikujem, ga oživim in začnem izvajati in nato nekoga naučim, da to izvaja naprej. Zdaj poteka devet programov, štirje so obiskani nad vsemi pričakovanji. Na primer delavnica Kdo je konj, ki jo bodo lahko izkusili tudi udeleženci konference. To je program, ki ne vključuje jahanja. Nismo vsi za to, da bi jahali, veliko ljudi to celo odvrača, vsi pa pri druženju s konjem nujno potrebujemo osnovno vedenje o njem. Ta program omogoča izobraževanje na prijeten, zanimiv in čustveno bogat način. Vsebuje spoznavanje govorice konja, njegovih navad, pristopa do konja na tudi zanj prijeten način, druženje, crkljanje z njim. Otrokom, ki konja spoznajo na tak način, žarijo oči, starejši so ganjeni do solz.
V našem družinskem programu otroci izvedo, kako konja prežvekovanje umirja, kje živijo kobile, kje se konji igrajo, kadar je vreme slabo, ali kako se imenuje moški konj. Gremo tudi v muzej, kjer na primer staršem pokažemo točke za otroke, ki jih animirajo, sami pa se bodo na primer pri naslednjem obisku lahko v miru posvetili pregledu zanimivosti lipicanca ali same Lipice. Pripravljamo tudi počitniške dneve in dva tabora. Vse to za vse: za otroke in otroke s posebnim pristopom in potrebami.
