Tiskane izdaje
Že s parkirišča pri Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič sem slišala razigran otroški pogovor v ruščini in naokoli se je razlegal glasen smeh. Nekaj minut pozneje sem se srečala s skupino živahnih beloruskih otrok iz regije Mogilev, ki so skupaj z ukrajinskimi vrstniki za osem dni pripotovali v Slovenijo na rehabilitacijo.
Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije že od leta 2005 omogoča rehabilitacijo ukrajinskih otrok, ki trpijo za posledicami jedrske eksplozije v Černobilu leta 1986. V projektu je doslej sodelovalo 262 otrok, starih med šest in štirinajst let. Letos so se ukrajinskim otrokom prvič pridružili tudi beloruski vrstniki. V program je vključenih enainšestdeset otrok, ki jih pestijo težave, povezane z boleznimi dihal, kožnimi obolenji ter okvarami gibal. Program v organizaciji Rdečega križa Slovenije, Ustanove za krepitev človekove varnosti (ITF) in partnerske organizacije iz Belorusije jim zagotavlja rehabilitacijo, ki temelji predvsem na športnih in ustvarjalnih dejavnostih, ki lahko pripomorejo h krepitvi njihovega zdravja.
Prvič na morju
»Ko smo odpotovali iz Belorusije, so bili vsi v velikem pričakovanju. Verjetno si prav nihče med njimi ni predstavljal, kako bodo te posebne počitnice potekale, a ko smo se pripeljali na slovensko obalo in se je odprl pogled na morje, se je po avtobusu razleglo vriskanje in smeh,« mi navdušeno pove spremljevalka ruskih otrok Lilija Iršanka, ki je tudi sama prvič v Sloveniji. Sogovornica opaža, da sta za izbrane otroke – številni med njimi živijo v težkih življenjskih razmerah, prihajajo iz socialno šibkih družin in imajo resne zdravstvene težave – že potovanje in sprememba okolja pot do rehabilitacije. »Težko je opisati, kako hvaležni smo, da je Slovenija letos ponudila priložnost tudi beloruskim otrokom, da so del programa na Debelem rtiču. Sredozemsko podnebje blagodejno vpliva na vse vključene v program. Vsak dan so deležni odlične zdravstvene in pedagoške oskrbe. Navdušeni so, ko lahko sodelujejo v različnih dejavnostih, ki so jih slovenski strokovnjaki pripravili za njih. Zrak je čist in tudi hrana je zelo kakovostna. Vsi lahko uživamo v razkošju narave. V Belorusiji rastlinje ni tako bogato in prav neverjetno je, koliko različnih vrst cvetlic in drugih rastlin je mogoče videti pri vas!«
Obliž na rano
Ekipa pedagogov in drugih strokovnih delavcev je za otroke pripravila poseben program, ki zajema številne pedagoško-animacijske in ustvarjalne dejavnosti. Tudi izlete z barko, vožnjo s kajakom, obisk solin, koncert Tanje Žagar ter zabave z večernim druženjem ob glasbi in plesu ter kulturnih večerih ob predstavitvi posamezne gostujoče države.
»Naš cilj je, da je program pedagoško usmerjen, da vsebuje čim več športa in predvsem, da otrokom pričaramo prave počitnice. Med drugim jih učimo tudi načina sobivanja. Najbolj obiskane so skupinske igre in športne dejavnosti. Šport je internacionalni jezik, in ko smo pripravili nogometno tekmo z ekipo mladinskega nogometnega kluba Izola, se je odlično videlo to multikulturno povezovanje med mladimi,« razloži organizatorka pedagoške in animacijske dejavnosti Ankaran Gabrijela Kukovec Pribac.
»Za vse otroke so počitnice na Debelem rtiču poseben čas. Tukaj razlike med njimi izginejo. Mnogi imajo težko socialno ali zdravstveno ozadje, zato je dopust tukaj obliž na njihovo rano. Debeli rtič je center za letovanje, primeren za obisk vse leto. S celotno infrastrukturo, prilagojeno za otroke s športnimi parki in igrišči, notranjim, zunanjim bazenom, konferenčnimi dvoranami, dvema hoteloma, štirimi paviljoni ter dobro usposobljenim medicinskim in pedagoškim kadrom lahko otrokom celostno pričaramo lepe počitnice,« dodaja vzgojiteljica in pedagoginja, ki je, kakor sama pravi, preprosto zaljubljena v Debeli rtič.
Prijatelji za vedno
Z otroki, ki se v ponedeljek vračajo domov, se sprehodim po parku športnih aktivnosti. Kljub vročemu soncu, ki pripeka že v dopoldanskih urah, razigrano tekajo, telovadijo in se razgibavajo. Mnogi med njimi so prvič plavali v slani vodi, nekateri so se plavanja naučili prav v slovenskem morju. V skupini beloruskih otrok, s katerimi preživim del dneva, je veliko iskrivih oči. Med njimi je tudi modrooki 14-letni Ševtsov Ženia, ki si bo, kakor zadovoljno pove, zapomnil prav vsak dan letošnjih počitnic ob morju: »Dobil sem veliko novih slovenskih in ukrajinskih prijateljev. Z njimi bom ostal v stiku. Vsi so tako prijazni, drug od drugega pa se učimo tudi tujega jezika. Slovenci ruščine, mi slovenščine. Zabavno je! Všeč mi je gozd, rad imam tudi slovensko hrano. Z velikim veseljem bom o vseh teh doživetjih pripovedoval svojim staršem in prijateljem.«
Z mano med sprehodom stik naveže tudi leto mlajši Aleksander Mašnitski in mi v polomljeni angleščini, a s širokim nasmehom na obrazu razloži, da je bivanje na Debelem rtiču enkratna izkušnja. »Tukaj zelo uživam in zelo rad imam morje. Všeč so mi ladje, ki plujejo po morju, rad jih gledam. Izlet z barko je bil res nekaj posebnega. Tako lepo se imam, da bi se želel sem vrniti tudi prihodnje leto.«
